Papež Frančišek je razglasitev papeža Janeza Pavla II., ki je bil na čelu Cerkve med letoma 1978 in 2005, za svetnika odobril julija, potem ko je uradno odobril njegov drugi čudež.

Pot do svetništva namreč zahteva dva "potrjena" čudeža, pri čemer je prvi potreben za beatifikacijo. Pri prvem čudežu gre za ozdravitev francoske redovnice Marie Simon-Pierre, ki je prebolela Parkinsonovo bolezen, ko je molila za pokojnega Janeza Pavla II. Za njeno ozdravitev ni bilo medicinske razlage.

Drugi čudež se je zgodil 1. maja 2011, ko je bil Janez Pavel II. na trgu svetega Petra razglašen za blaženega, pri čemer je ozdravela ženska iz Kostarike. Za potrditev čudeža mora biti ozdravitev takojšnja, trajna in brez znanstvene razlage.

Frančišek je zgodovinsko odločitev, da bodo oba pokojna papeža za svetnika razglasili na skupni slovesnosti, sporočil na današnjem zboru kardinalov, t. i. konzistoriju.
Njegovo odločitev si mnogi razlagajo kot prizadevanje za ohranitev ravnovesja zaradi dejstva, da gre za dve zelo različni osebnosti. Medtem ko naj bi bil Janez XXIII. del napredne veje znotraj Cerkve, Janeza Pavla II. opisujejo kot konservativca.

Janez XXIII. mnogi primerjajo s Frančiškom
Papež Janez XXIII. je bil na čelu Katoliške cerkve med letoma 1958 in 1963 in ima priznan le en čudež, a je papež kljub temu potrdil njegovo kanonizacijo.
Kanonizacija pokojnih papežev, ki se uvrščata med najvplivnejše osebnosti Katoliške cerkve v modernem času, naj bi v Rim privabila več sto tisoč romarjev.