Več kot četrtina japonskega prebivalstva je starejšega od 65 let. Foto: EPA
Več kot četrtina japonskega prebivalstva je starejšega od 65 let. Foto: EPA
Gradnja stadiona v Tokiu
Največje pomanjkanje delavcev je v gradbenem sektorju. Foto: EPA

Število tujih delavcev je bilo lani za petino višje kot leto predtem, kar je bil že četrti tovrstni zaporedni rekord. To kaže na to, da Japonska zaradi pomanjkanja domače delovne sile odpira vrata tuji delovni sili, čeprav načeloma nasprotuje priseljevanju tujcev.

Dežela se sooča z največjim delavskim krčem po letu 1991, istočasno pa se njena populacija zmanjšuje in stara. Več kot četrtina prebivalstva na Japonskem je po poročanju Guardiana starejših od 65 let. Vse to je sprožilo pozive Mednarodnega denarnega sklada Japonski, naj sprejema tuje delavce.

Premier Šinzo Abe je sicer dejal, da bi prej, kot da bi sprejeli tuje delavce, morali povečati zaposlenost japonskih žensk in starostnikov. Oblikovalci politik zdaj preučujejo možnosti, kako v državo pripeljati več tujih delavcev brez negativnega imigracijskega predznaka.

Največje pomanjkanje v gradbeništvu
Pomanjkanje delovne sile je še posebej izrazito v gradbenem sektorju, kjer so se potrebe povečale zaradi sanacij posledic potresa in cunamija leta 2011 ter prihajajočih olimpijskih iger v Tokiu leta 2020. V zadnjih dveh letih je gradbeni sektor sicer okrepilo več kot 70.000 tujih delavcev. Novembra 2016 je bilo v jeklarski industriji kar osemkrat več razpoložljivih delovnih mest kot delavcev.

Med tuje delavce šteti tudi pripravniki in študentje na izmenjavah
Reutersova raziskava je lani razkrila, da ogromno prosilcev za azil, ki jim je zaposlitev onemogočena, v resnici dela preko javnih del. Delavci iz Kitajske predstavljajo kar 30 odstotokov tuje delovne sile na Japonskem, sledijo jim delavci iz Vietnama s 16 odstotki. Čeprav je Japonska sprejela rekordno število tujih delavcev, so med temi tudi pripravniki in študentje na izmenjavah, ki delajo polovični delovni čas. Kar četrtina tujih delavcev je namreč uradno pripravnikov.

Sistem pripravništva, ki je zasnovan tako, da bi tuji pripravniki osvojeno znanje prinesli nazaj domov, mnogokrat izkoriščajo predvsem velika podjetja, zaradi česar so deležna številnih kritik.

"Ni prav, da so študenti na izmenjavi in pripravniki uvrščeni med tujo delovno silo," meni Hidenori Sakanaka, bivši vodja tokijskega Urada za priseljevanje. "Vlada se trudi napihniti številke tujih delavcev in tako odvrniti pozornost od dejstva, da Japonska zapira vrata tujcem. Naša naloga je, da delujemo v smeri sprejemanja priseljevanja."