Clintonova je srečanje s svojimi oboževalci v newyorški knjigarni, ki naj bi trajalo dve uri, zaradi izjemnega navdušenja podaljšala za eno uro. Foto: Reuters
Clintonova je srečanje s svojimi oboževalci v newyorški knjigarni, ki naj bi trajalo dve uri, zaradi izjemnega navdušenja podaljšala za eno uro. Foto: Reuters
New York
Oboževalci nekdanje ameriške zunanje ministrice so pred knjigarno čakali več kot tri ure, v knjigarni pa se je ves čas vila dolga vrsta tistih, ki so si želeli spoznati gospo Clinton. Foto: Reuters
New York
Ugibanja o kandidaturi Hillary Clinton za predsedniško kandidatko demokratov ne potihnejo, številni oboževalci prve dame pa ji na vsakem koraku sporočajo, naj se odloči za kandidaturo. Foto: Reuters
Velika priljubljenost Clintonove med Američani

Za politike v ZDA je značilno, da v naskakovanju pomembnih političnih funkcij pišejo knjige. In Hillary Clinton ni nobena izjema. Clintonova je ženska, katere vsako potezo, pa naj gre za odločitev o pričeski, njeno skorajšnjo novo vlogo babice ali izdajo knjige, zelo natančno spremlja tako domača kot svetovna javnost, vsem pa se ob tem poraja le eno vprašanje: bo ali ne bo Clintonova demokratska kandidatka za predsedniške volitve leta 2016 in ali bi lahko postala prva ženska predsednica ZDA?

Sodeč po prvi postaji, je Clintonova izjemno priljubljena
Sama je glede vprašanja, ali se bo podala v predsedniško tekmo, še vedno zelo skrivnostna, zagotavlja, da se še vedno ni odločila in da bo odločitev sprejela po novembrskih kongresnih volitvah. Je pa v številnih intervjujih, ki so jih ameriški mediji objavili ta teden, dala vedeti, da bo odločitev odvisna tudi od odziva ljudi na njeno knjigo. In če gre sklepati po prvem postanku na turneji, New Yorku, kjer so ljudje za podpis in stisk roke nekdanji državni sekretarki čakali več kot tri ure, novinarji pa so se gnetli pred knjigarno, ki si jo je izbrala za predstavitev, je Clintonova daleč najbolj priljubljena in resna kandidatka demokratske stranke za predsedniško kandidaturo leta 2016.

Tudi RTV-jev dopisnik iz New Yorka Edvard Žitnik je povedal, da so poznavalci zakulisja demokratske stranke prepričani, da je Clintonova globoko v sebi že odločena, da se vrže v volilni boj, in čeprav bo uradno počakala do jeseni, izdaja knjige tako rekoč že pomeni začetek njene predvolilne kampanje.

Sama bi politiko peljala drugače kot Obama
Več sto strani dolga knjiga z naslovom "Težki časi" sicer govori o času, ki ga je v Beli hiši preživela kot prva dama, o štirih letih na čelu ameriške diplomacije v prvem mandatu predsednika Baracka Obame (kar je sama opisala kot najuspešnejše obdobje svoje politične kariere), in podaja njene poglede na najbolj pereča politična vprašanja. V knjigi ne skriva, da je imela in ima do nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj drugačno mnenje od predsednika Obame ter da bi bila pri določenih vprašanjih precej trša od predsednika.

Clintonova je v knjigi priznala, da je bila njena podpora vojni v Iraku napaka, in zapisala, da je kot zunanja ministrica sicer odgovorna za svoje uslužbence, a da ne more prevzeti neposredne odgovornosti za smrt ameriškega veleposlanika Christopherja Stevensa v Bengaziju (republikanci medtem obljubljajo, da Bengazija v primeru njene kandidature ne bodo pozabili, saj kaže na to, da ni sposobna sprejemati pravih zunanjepolitičnih odločitev). Zapisala je, da se je v nasprotju z Obamo zavzemala za oborožitev sirskih upornikov proti Bašarju Al Asadu in da si ni želela strmoglavljenja egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka v arabski pomladi.

Po prevzemu mesta zunanje ministrice je sklenila zavezništvo s takratnim obrambnim ministrom Robertom Gatesom, povedala je, da je uživala v razpravah s podpredsednikom Josephom Bidnom, a da se z njim ni vedno strinjala. Zapisala je še, da je bil najboljši nasvet, ki ga je dobila od svojih predhodnikov, tisti od Warrena Christopherja, državnega sekretarja v prvem mandatu njenega moža, ki ji je dejal, da naj nikoli ne načrtuje dopusta v avgustu, saj se takrat vedno nekaj zgodi.

Po skorajšnjem bankrotu je Bill rešil družinske finance
Ameriški mediji so se razpisali predvsem o njeni izjavi, da sta bila s soprogom Billom Clintonom po koncu njegovega drugega mandata v Beli hiši revna kot cerkvene miši, saj sta imela zaradi številnih škandalov več milijonov dolarjev pravniških dolgov, hiši v Washingtonu in v državi New York pa pod hipoteko. A sta se vseh dolgov znebila že leta 2004, predvsem po zaslugi Billa Clintona, ki zdaj za vsak svoj nastop prejme približno 750.000 dolarjev (za primerjavo, Clintonova za svoje nastope dobi 200.000 dolarjev) in je do lanskega leta z govori zaslužil 106 milijonov dolarjev.

Clintonova se je v knjigi dotaknila tudi Monice Lewinsky, nekdanje pripravnice v Beli hiši, s katero je imel njen soprog afero, ki ga je skoraj stala predsedniškega položaja. "Če bi jo srečala, bi ji zaželela vse dobro, in upam, da si lahko ustvari življenje, v katerem bo našla smisel in zadovoljstvo," je zapisala.

V okviru svoje turneje po ZDA bo Clintonova ta teden poleg New Yorka obiskala še Chicago, Philadelphio in Washington, turnejo, ki jo postavlja v središče ameriške pozornosti, pa bo naslednji teden nadaljevala tudi po drugih mestih ZDA. Bo do konca turneje že sprejela odločitev za skok v predsedniško tekmo?

Velika priljubljenost Clintonove med Američani