Ugrabitev deklet pred tremi tedni je pretresla nigerijsko in svetovno javnost. Dekleta, stara od 16 do 18 let, ki so bila v zadnjem letniku srednje šole, so ugrabili pripadniki skrajne islamske skupine Boko Haram, ki se bojuje za vzpostavitev islamske države na severu Nigerije in že več kot pet let terorizira ta revni in nerazviti del sicer največje afriške izvoznice nafte.

"Prepričan sem, da bo ugrabitev teh deklet pomenila začetek konca nasilja v Nigeriji," je dejal Jonathan na Svetovnem gospodarskem forumu za Afriko, ki ga gosti nigerijska prestolnica Abuja in ki se ga udeležujejo afriški ter svetovni voditelji.

Nigerijski predsednik se je zahvalil udeležencem srečanja, še posebej v tem času, ko je njegova država priča terorističnim napadom, in njihovo udeležbo označil za velik udarec teroristom.

"Če zaradi strahu ne bi prišli, bi teroristi slavili," meni nigerijski predsednik, ki mu številni očitajo, da se po ugrabitvi predolgo ni oglasil. Kljub obljubam o osvoboditvi ugrabljenih deklet je ta teden priznal, da ne vedo, kam bi jih ugrabitelji lahko odpeljali.

Skrajneži grozijo s prodajo deklet
Voditelj Boko Harama Abubakar Šekau je v videoposnetku napovedal, da bo sredi aprila ugrabljena dekleta prodal, saj sploh ne bi smele biti v šoli, ampak bi morale biti že poročene. Združeni narodi so sporočili, da bodo storilci zaradi tega obtoženi vojnih zločinov.

V torek so prebivalci še ene vasi na odročnem severovzhodu države sporočili, da so domnevni pripadniki Boko Harama ugrabili še osem deklet.

Jonathan se je zahvalil državam, kot so ZDA, Velika Britanija, Francija in Kitajska, ki so obljubile pomoč pri reševanju deklet, od katerih naj bi ugrabitelji nekatere odpeljali v sosednji Čad in Kamerun. Nekatere naj bi prisilili v poroke z islamskimi borci.

Poznavalci opozarjajo, da sta razrast skrajnega islama in vznik Boko Harama posledica zanemarjanja tega nerazvitega in pretežno muslimanskega dela države v primerjavi z jugom, bogatim z nafto, kjer je večina prebivalcev kristjanov.

Nigerijski poslovnež in najbogatejši Afričan Aliko Dangote je napovedal, da bo v sever države vložil 2,3 milijarde dolarjev, s čimer hoče spodbuditi proizvodnjo sladkorja in riža ter tako prispevati k reševanju perečega vprašanja nezaposlenosti.

Številni mladi so namreč brez zaposlitve in s tem veliko lažja tarča novačenja med islamske borce, ki v svojo korist izkoriščajo tudi napetosti med različnimi skupnostmi v njihovem vsakodnevnem boju za dostop do naravnih virov.