Julian Assange. Njegova mati prezira formalno izobrazbo, zato je sina poučevala doma. Kot je dejala, bi lahko formalna izobrazba v otroku vzbudila nezdravo spoštovanje do oblasti. To je, kot lahko spremljamo, uspešno preprečila. Foto: EPA
Julian Assange. Njegova mati prezira formalno izobrazbo, zato je sina poučevala doma. Kot je dejala, bi lahko formalna izobrazba v otroku vzbudila nezdravo spoštovanje do oblasti. To je, kot lahko spremljamo, uspešno preprečila. Foto: EPA

"Politični jezik je narejen tako, da laži zvenijo resnično in je umor spoštovan ..." je nekoč zapisal George Orwell.
Citat, ki ga je pogosto uporabljal tudi Julian Assange, medtem ko je objavljal na stotisoče tajnih dokumentov, posnetkov in diplomatskih depeš, ki so razkrivali več, kot bi si želeli diplomati in njihovi nadrejeni. Najbolj so "prizadete" ZDA. Hillary Clinton je dejala, da še nikoli niso bile tako osramočene.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Globus s Polono Fijavž. V torek ob 23. uri na
Globus s Polono Fijavž. V torek ob 23. uri na "prvem". Foto: TV Slovenija

Assangeeva zgodba je izjemno zanimiva. Filmska. Nekaj dokumentarcev je že posnetih, tudi film o njegovem otroštvu, ki je bilo pestro. Rojen je v Avstraliji leta 1971. Z materjo sta se do njegovega 14. leta preselila 37-krat. Vmes sta se zaradi strahu pred prevzemom skrbništva nad Julianovo polsestro nekaj let skrivala po Avstraliji. Mati prezira formalno izobrazbo, zato je sina poučevala doma. Kot je dejala, bi lahko formalna izobrazba v otroku vzbudila nezdravo spoštovanje do oblasti. To je, kot lahko spremljamo, uspešno preprečila.
Njegovo otroštvo je spominjalo na dogodivščine Toma Sawyjerja, je za revijo New Yorker povedal Julian. Že od mladih nog meni, da bi morali imeti dostop do vseh informacij. Pri šestnajstih se je zaljubil v Commmodore 64, pri sedemnajstih dobil otroka, pri dvajsetih je prvič vdrl v računalniški sistem avstralskega telekoma. Po treh letih pregona je bil oproščen. V boju za skrbništvo hčere so njegovi lasje počasi začeli izgubljati barvo, pravijo. Leta 2006 je ustvaril Wikileaks, sam pa s sto tisoč objavami tajnih dokumentov iz bunkerja na Isandiji v nekaj letih postal junak.

Začelo se je v Iraku ... Foto: EPA
Začelo se je v Iraku ... Foto: EPA

Upor proti sistemu
Kljub vsemu je treba vedeti, da so Assangea "omogočile" okoliščine, meni Lenart J. Kučić, in to so: splošna sovražnost do ZDA, neverodostojnost politike, splošno nezaupanje v institucije. Vse skupaj je v ljudeh ustvarilo občutek, da nekje tam zunaj obstajajo resnične informacije, samo pridobiti jih je treba. Wikileaks ni ne prva in ne edina spletna stran, na katero se ljudje obračajo, ko hočejo razkriti nepravilnosti. Je pa zagotovo najbolj prepoznavna in tudi za to gre zasluga egocentričnemu, arogantnemu, avtokratskemu, celo nasilnemu, pravijo, Assangeu. Assangea je še do nedavnega obkrožala avra junaškosti. Nekateri so ga primerjali z Robinom Hoodom, sam ima vzornika v Jamesu Bondu.

Oddaja Globus svet prinaša v vaš dom. Izbrane dogodke in pojave voditelja Polona Fijavž in Igor Jurič s pomočjo dopisnikov in sogovornikov analizirata vsak torek ob 23. uri na "prvem". Ogledate si jih lahko v živo ali pa v našem arhivu. Vljudno vabljeni.

Svet po Wikileaksu
In zakaj je Wikileaks pomemben? Omogočil je, tako Kučič, empiričen pogled v vojno. Vsak, ki bi hotel delati kakršne koli raziskave o tem, kaj se dogaja v Iraku in Afganistanu, kako poteka diplomacija, kako vojskovanje, kakšne so strategije, kakšne posledice, se do teh podatkov tudi z ekstenzivnim raziskovanjem ne bi mogel dokopati. Zdaj jih ima zbrane, čeprav neurejene, na enem mestu. Poleg tega pa je dokazal, da pri dokazovanju pogromov nad tujimi ljudmi ne gre slepo verjeti oblastem.
Zgodba o Assangeu je bila zgodba o junaštvu in izdajstvu, ki je prerasla v zgodbo o domnevnem posiljevalcu. A ne za dolgo. Potem ko se je Assange zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo, je postala še politična zgodba. Švedska in Velika Britanija obljubljata, da Assangea ZDA ne bi izročili, toda Assangeev odvetnik na Švedskem nam je v pogovoru zatrdil, da ne bi imeli druge možnosti, če želita spoštovati mednarodne pogodbe in dogovore.
Kot poroča naša dopisnica iz Londona Nina Kojima, pa tudi Švedska ni brez madeža: "Švedske oblasti na vsake toliko časa pozabijo na evropsko konvencijo o človekovih pravicah pa tudi na temelje lastne zakonodaje. Na to spominja primer Mohameda Al Zarija in Ahmeda Agiza, ki sta leta 2001 zaprosila za politično zatočišče. Oblasti so ju, kot navajajo nekateri mediji, na zahtevo CIE deportirale v Egipt, kjer sta doživela mučenje. Njuno deportacijo so izvedli Američani in Egipčani na švedskih tleh, v manj kot 24 urah. Brez vednosti odvetnikov ali urada za prosilce azila." A kljub vsemu Švedska velja za državo z neodvisnim pravnim sistemom. In tukaj je še paradoks: znanilec svobode govora se je zatekel po azil k državi, ki svobode govora ne spoštuje in tudi na papirju ne velja za pravno državo. Vodja njegove britanske odvetniške skupine je Baltazar Garzon, Španec, ki se je bojeval za izročitev Pinocheta Argentini. Zdaj se bojuje za neizročitev Assangea Švedski.
Assangeev vir vegetira v zaporu
V Globusu 11. septembra bomo poleg Assangea prikazali še zgodbo vojaka Bradleyja Manninga. Gre za nekdanjega ameriškega vojaka v Iraku, homoseksualca z domnevnimi psihičnimi motnjami, ki je Wikileaksu poslal veliko dokumentov o nepravilnostih vojne v Iraku, zaradi česar baje najbolj zardeva ameriška državna sekretarka. Dobri dve leti je zaprt v temnici, sojenje pred vojaškim sodiščem ga čaka prihodnje leto, vrhovni poveljnik ameriške vojske, predsednik Barack Obama, pa ga je že razglasil za krivega. V najboljšem primeru ga čaka nekaj deset let ječe, v najslabšem smrt.
Zgodba Juliana Asangea je kompleksna, aktualna, nedokončana. Po razkritjih depeš je močno ohladila odnose med nekaterimi državami. Ob diplomatskih prerekanjih za njegovo izročitev jih bo še bolj.
Polona Fijavž, Globus, TV Slovenija