Vodja prve uspele ekspedicije Ardito Desio pred himalajsko lepotico. Foto: EPA
Vodja prve uspele ekspedicije Ardito Desio pred himalajsko lepotico. Foto: EPA
Fredrik Straeng, eden izmed članov odprave, ki jo je zasul plaz, a k sreči jo je sam dobro odnesel. Foto: EPA

Med žrtvami so trije Južni Korejci, dva Nepalca, Srb, Norvežan, Nizozemec in Francoz. Po nepotrjenih podatkih naj bi se število žrtev še povišalo, saj naj bi pogrešali še več tujih in domačih alpinistov. Za alpiniste je bil usoden petkov plaz in odlom stebra ledu v strmem kanalu, imenovanem Bottleneck, na višini približno 8.200 nadmorskih metrov.

Na gori je bilo v petek več odprav, med njimi tudi petčlanska južnokorejska odprave, ki se je spuščala z vrha, ko jo je presenetil plaz. Za tri Južne Korejce in dva Nepalca je bil spust usoden, preostalim sedmim članom odprave pa se je uspelo spustiti do nižje ležečih baz. Slabo vreme je bilo usodno tudi za nizozemskega, francoskega, norveškega in srbskega alpinista ter pakistanskega šerpo. Točne številke mrtvih in pogrešanih se ves čas spreminjajo.

Po besedah vodje baze Maria Panzerija je italijanski alpinist Marco Confortola, ki se mu je uspelo vrniti v bazni tabor, podhlajen in utrujen, a po zaslugi zdravil in kisika se njegovo stanje hitro izboljšuje. "Včeraj je bilo lepo vreme, zato so se želeli povzpeti čim višje. A ujel jih je plaz, kar je na K2-ju zelo pogosto," je dejal tiskovni predstavnik planinskega kluba Pakistan. Na varno je uspelo priti še dvema drugima alpinistoma, na gori pa naj bi bilo ujetih še okoli 12 alpinistov.

Reševalci zdaj iščejo druge pogrešane alpiniste, obstaja pa velika bojazen, da se bo število mrtvih povečalo. Pri reševanju sodeluje tudi pakistanska vojska, toda, kot je dejal polkovnik Mohmmad Ilyas, helikopterji ne morejo začeti operacije, dokler se alpinisti ne spustijo na višino 6000 metrov, kar bi lahko trajalo nekaj dni. Petek bo šel v zgodovino kot najbolj smrtonosen dan na K2-ju. Predtem je bila 13. avgusta leta 1995 gora usodna za šest alpinistov.

Kruta statistika, med žrtvami tudi Slovenec
K2 je druga najvišja gora
na svetu, visok je 8611 metrov, po zahtevnosti vzpona pa je prepričljivo na prvem mestu. Medtem ko vzponi na najvišjo goro Mount Everest velikokrat potekajo v soju žarometov, pa vzpon na divjo goro, kot je poimenovan K2, poteka daleč stran od kamer. Za primerjavo: število vzponov na Everest več kot 2.000, število vzponov na K2 nekaj več kot 260.

Vzpon na K2 je pika na i oz. življenjska želja večine alpinistov. A gora je zaradi svoje oblike in zelo spremenljivega vremena izjemno zahtevna. Sezona vzponov na Everestu se konča konec maja, potem pa se začnejo podvigi na gorski verigi Karakorum. V imenu K2 se K nanaša na Karakorum.

Kot prva vrh osvojila Italijana
Prva sta se 31. julija 1954 nanj povzpela Italijana, Achillle Compagnoni in Lino Lacedelli, drugi uspešen vzpon pa je sledil šele 23 let pozneje. Od tedaj se je nanj povzpelo še nekaj več kot 260 pogumnežev in srečnežev. K2 je tretja najbolj smrtonosna gora na svetu, za Nanga Parbatom in Anapurno: do zdaj je K2 zahteval že več kot 70 življenj, med njimi je tudi slovenski alpinist Boštjan Kekec, ki je umrl leta 1993. Statistika je še bolj kruta do žensk: od prvih šestih alpinistk, ki so se pozvpele nanjo, so tri umrle pri spustu, dve pa na drugih gorah, zato so mnogi dejali, da je za ženske K2 uročena gora. A urok so prekinile Edurne Pasaban, Nives Maroi in Yuka Komatsu, ki so se uspešno povzpele in spustile z gore.

V teh mesecih poteka na Himalaji veliko vzponov, na žalost se v tem času zgodi tudi veliko nesreč, od katerih se nekatere končajo srečno, druge pa ne. Pred nekaj dnevi je pakistanska vojska rešila italijanska alpinista, ki sta bila, podobno kot Tomaž Humar pred tremi leti, več dni ujeta v steni Nange Parbata, 8126 metrov visoke gore.

K. T.