Na Arktiki leži kar 30 odstotkov svetovnih rezerv še ne odkritega zemeljskega plina in 15 odstotkov svetovnih rezerv nafte. Foto: EPA
Na Arktiki leži kar 30 odstotkov svetovnih rezerv še ne odkritega zemeljskega plina in 15 odstotkov svetovnih rezerv nafte. Foto: EPA

Ledolomilca Terry Fox in Louis St. Laurent sta se v petek iz Nove Fundlandije odpravila na šesttedensko potovanje. To ju bo vodilo na vzhodno stran grebena Lomonosov, ki se razteza od otoka Ellesmere pa do severnega pola. "Če nam bodo razmere dovoljevale, bo raziskava potekala na območju v bližini severnega pola," je sporočila kanadska vlada, ki je prepričana, da ima Kanada pravico do nadzora morskega dna v okolici severnega pola.

Katera država bo dokazala, da si lasti arktično morsko dno?
Kot poroča AP, znanstveniki trdijo, da je zelo verjetno, da je greben Lomonosov dolga podvodna struktura, povezana s kanadskim ozemljem, a je Kanada za zdaj izvedla le oglede grebena iz zraka in tega z gotovostjo ne more trditi. Po drugi strani tudi Rusija in Danska vztrajata, da je greben Lomonosov povezan z njunima ozemljema, in za to iščeta znanstvene dokaze.

Arktika je zelo privlačno še ne raziskano območje za številne sosednje države, predvsem zaradi še neodkritih naravnih virov. Ameriška geološka raziskava je namreč pokazala, da na Arktiki leži kar 30 odstotkov svetovnih rezerv še ne odkritega zemeljskega plina in 15 odstotkov svetovnih rezerv nafte.

Kanada napovedala, da bo zahtevala odškodnino
Kanada, ki je prepričana, da arktično morsko dno pripada prav njej, je decembra lani v Združenih narodih vložila zahtevo za precejšnjo širitev njene morske meje. Napovedala je tudi, da razmišlja o tem, da bi od nekaterih držav zahtevala odškodnino za uporabo arktičnega morskega dna. Območje naj bi se po prvotnih podatkih raztezalo na 1,2 milijona kvadratnih kilometrov, a je premier Stephen Harper pozneje napovedal, da je to območje še večje.

Skladno s konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu lahko obalna država uveljavlja ekskluzivne gospodarske pravice do naravnih virov nad in pod morjem vse do 370 kilometrov od meja države. Če pa se epikontinentalni pas razteza dlje, mora država Združenim narodom predati dokaze, na podlagi katerih se lahko meja države ustrezno premakne.

Kakšni bodo stroški omenjene misije, Kanada še ni razkrila, so pa napovedali, da bi drugi del misije lahko izvedli leta 2015.