Sodni proces proti Radovanu Karadžiću se je začel leta 2009. Foto: Reuters
Sodni proces proti Radovanu Karadžiću se je začel leta 2009. Foto: Reuters
Karadžić bi si podelil nagrado

Pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je nekdanji vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić znova izrekel za nedolžnega. V svojo obrambo je dejal: "Namesto da bi bil nagrajen za vse, kar sem naredil, in kar je bilo v moji moči, da do vojne ne pride in da zmanjšam trpljenje ljudi, sem obtožen za vojne zločine. Obtožen zato, ker sem podpisal in izvedel številna premirja in ustavil vojsko pred zmago ter stalno iskal mir in podpisal od štiri do pet mirovnih načrtov."

Prav tako je priznal, da si ni nikoli mislil, "da bi se lahko zgodil genocid".

V svoj zagovor je dejal tudi to, da bi moral biti nagrajen za vsa dobra dejanja, ki jih je naredil v tistem času, saj mu je uspelo zmanjšati trpljenje ljudi. "Čez čas bo resnica postala močnejša in močnejša, obtožbe in propaganda ter laži in sovraštvo pa bodo postajali vse šibkejši in šibkejši."

Dejal je tudi, da je bilo število smrtnih žrtev od tri- do štirikrat manjše, kot ga navajajo mediji. Prav tako je bil zaslužen za številne ustavitve srbske vojske v BiH-u, ko so bili tik pred zmago. "Vojaki so bili zelo jezni, ko sem leta 1993 ustavil vdor vojske v Srebrenico, saj so takrat ubili 3.000 Srbov."

Karadžić je opozoril tudi to, da je težko zadrževal bes ljudi, "saj sem z vsakim humanitarnim vozilom, ki je prišel, izgubil svoje može. Namesto, da bi vozili pomoč, so vozili orožje."

"Nikoli nismo ljudem odvzeli ne vode, ne plina, ne elektrike"
Karadžić je zanikal napad v Sarajevu, ki je znan kot Markale 2. Dejal je, da je šlo takrat "za strateško bombardiranje srbskih vojnih linij". "Naša stran ni streljala. Tudi na tak način ne bi mogli odvreči granato. Prav tako nismo mogli izvesti preiskave neodvisno, saj so nekateri pripadniki Unproforja sodelovali s policijo in se z njimi dogovarjali ... Naša resnica ni mogla priti na dan. Nikoli nismo ljudem odvzeli ne vode, ne plina, ne elektrike."

Za 600 prič, 300 ur
Nekdanji vodja bosanskih Srbov je na seznam uvrstil 600 prič in zahteval 600 ur za predstavitev dokazov, a mu je sodni senat odobril 300 ur, kolikor jih je imelo na voljo tožilstvo. Kot prva priča bo nastopil nekdanji načelnik štaba sektorja Unproforja za Sarajevo, ruski polkovnik Andrej Demurenko.

Obtožnica Karadžića v 11 točkah in na 40 straneh bremeni genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, grozi pa mu dosmrtna ječa. Med največjimi zločini, ki se mu očitajo, je poboj več kot 7000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995, pa tudi 44-mesečno obleganje Sarajeva, v katerem je bilo pobitih okoli 10.000 civilistov. Po 13 letih na begu so ga aretirali julija 2008. Sodni proces proti njemu se je začel leta 2009.

Nadaljevanje sojenja Hadžiću
Prav tako se bo začelo sojenje nekdanjemu vodja hrvaških Srbov Goran Hadžić, ki je obtožen zločinov v vzhodni Slavoniji, ki naj bi se zgodili od junija 1991 do decembra 1993. Obtožen je pregonov, zapiranja, mučenja, deportacij in brezobzirnega uničevanja. Aretirali so ga 20. julija lani, dober mesec pozneje se je pred sodiščem izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice.

Karadžić bi si podelil nagrado