Oboroženi proruski aktivisti so dejali, da vzhodnoukrajinskega mesta Slavjansk ne bodo predali ukrajinskim oblastem. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Oboroženi proruski aktivisti so dejali, da vzhodnoukrajinskega mesta Slavjansk ne bodo predali ukrajinskim oblastem. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin je medtem napovedal, da bi Rusija lahko znova zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov o Ukrajini, če se bo nadaljevala "uporaba nasilja proti protestnemu gibanju na jugovzhodu Ukrajine". Glede možnosti napotitve mirovne misije ZN-a v Ukrajino pa je priznal, da je o vprašanju ukrajinske krize Varnostni svet razdeljen in da zato od njega ne gre pričakovati resne akcije za umiritev konflikta. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Ruska podpora teroristom v Ukrajini predstavlja mednarodni zločin, mednarodno skupnost pa zato pozivamo, naj se združi proti ruski agresiji.

Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk
Ženevski dogovor, ki so ga zunanji ministri ZDA, EU-ja, Ukrajine in Rusije dosegli 17. aprila, pravi, da se morajo vse strani vzdržati nasilja, proruski separatisti morajo odložiti orožje in se umakniti iz zasedenih zgradb, v zameno pa bodo deležni amnestije. Foto: MMC RTV SLO/EPA

Končanje nasilja bi moral biti prvi korak, torej takojšnje končanje nasilja proti lastnim ljudem.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov
Nove ameriške obtožbe na račun Rusije

Skupino ugrabljenih opazovalcev, med katerimi je sedem članov Ovseja in pet članov ukrajinskih oboroženih sil, zadržujejo v zgradbi ukrajinske varnostne službe (SBU) v Slavjansku, v mestu, ki je trenutno pod nadzorom proruskih oboroženih aktivistov.

Ti namreč trdijo, da je med mednarodnimi opazovalci tudi vohun iz Kijeva. "Opozorili so me, da je v skupini tudi uslužbenec kijevske tajne vojaške službe. Da je med opazovalci iz evropske skupnosti vohun, je zelo neprimerno," je dejal vodja proruskih oboroženih aktivistov v Slavjansku Vjačeslav Ponomarev.

Kršitev ženevskega sporazuma
Pred dobrim tednom so na pogovorih v Ženevi zunanji ministri Ukrajine, Rusije in Združenih držav Amerike ter visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije dosegli dogovor o skupnih ukrepih za zajezitev nasilja v Ukrajini.

Prav tako so se dogovorili, da se morajo vse nezakonite vojaške formacije razpustiti, proruski oboroženi aktivisti, ki so na vzhodu Ukrajine zasedli državne zgradbe, pa morajo te zapustiti. Četverica se je strinjala tudi glede pomilostitve vseh protivladnih protestnikov, ki so zaprti. Izvajanje omenjenih dogovorov pa bo potekalo pod nadzorom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki je, kot rečeno, na vzhod Ukrajine poslala svoje opazovalce.

Nove grožnje Rusiji
O razmerah v Ukrajini sta danes po telefonu znova govorila nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Vladimir Putin. Kanclerka je od Putina zahtevala, naj se zaveže k dogovoru iz Ženeve o umiritvi krize v Ukrajini in javno pokaže, da ga polno podpira. Ob tem je izrazila veliko zaskrbljenost nad napetimi razmerami na vzhodu Ukrajine.

Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert je na novinarski konferenci v Berlinu povedal, da je ob morebitni zaostritvi razmer tudi Nemčija pripravljena na nadaljnje sankcije proti Rusiji: "Treba se je soočiti z dejstvi - če se nič ne bo spremenilo, se bo treba pripraviti na še več sankcij."

Po navedbah Kremlja sta Putin in Merklova govorila tudi o dobavi ruskega plina, ki je ključen vir energije tako za Ukrajino kot za velik del Evrope. Strinjala naj bi se, da je treba čim prej opraviti pogovore o varnosti dobave in tranzita ruskega plina, na katerih bi sodelovali predstavniki Rusije, EU-ja in Ukrajine.

Sicer pa so z možnostjo novih sankcij Rusiji zagrozili tudi voditelji ZDA, Velike Britanije, Francije in Italije, ki so Rusijo pozvali k spoštovanju dogovora iz Ženeve o zmanjševanju napetosti v Ukrajini. Pozvali so jo, naj se "vzdrži provokativnih izjav in zastraševanja" Ukrajine.

Jacenjuk Rusijo obtožil začetka tretje svetovne vojne
Provokativnih izjav pa se ni vzdržal začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk, ki je Rusijo obtožil, da želi začeti tretjo svetovno vojno. "Agresivna prizadevanja ruske vojske na ukrajinskih tleh bodo vodila v konflikt na evropskih tleh ... Svet ni pozabil druge svetovne vojne, Rusija pa želi začeti tretjo svetovno vojno. Ruska podpora teroristom v Ukrajini predstavlja mednarodni zločin, mednarodno skupnost pa zato pozivamo, naj se združi proti ruski agresiji," je dejal.

Kijev je prepričan, da Moskva vodi in financira oborožene upornike na vzhodu Ukrajine.

Rusija ne bo privolila v enostranske zahteve
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bo Rusija sodelovala z Zahodom pri zmanjšanju napetosti v Ukrajini, da pa ne bo privolila v enostranske zahteve. Ponovil je tudi obtožbo, da se Zahod vmešava v ukrajinske notranje zadeve zaradi svojih geopolitičnih interesov.

"Če bodo oblasti v Kijevu začele uresničevati dogovor iz Ženeve, bodo recipročne korake sprejeli tudi njeni nasprotniki na jugovzhodu Ukrajine. Končanje nasilja bi moral biti prvi korak, torej takojšnje končanje nasilja proti lastnim ljudem," je dejal.

48-urni ultimat Kijeva
V četrtek je Kijev Rusiji dal na voljo 48 ur, da pojasni cilje, kraj in čas vojaških vaj, ki jih je začela ob meji z Ukrajino, ter tudi število in vrsto vojaških enot, ki sodelujejo na vajah. "Ni mogoče, da ruske vojaške vaje v bližini ukrajinske meje ne bi sprožile zaskrbljenosti, posebno glede na nedavne izjave ruskega zunanjega ministra o morebitnem vstopu ruske vojske na ozemlje Ukrajine," so zapisali na ukrajinskem zunanjem ministrstvu. Ob tem so v Kijevu še poudarili, da je Rusija skladno z dunajskim sporazumom dolžna, da v 48 urah pojasni podrobnosti vojaških vaj. Ultimat naj bi se iztekel 26. aprila ob 16. uri po moskovskem času (ob 14. uri po srednjeevropskem času).

Pod streli padlo pet upornikov
Predtem so pripadniki posebnih enot ukrajinske vojske v bližini mesta Slavjansk v spopadih ustrelili pet proruskih upornikov. Oboroženi aktivisti še vedno zasedajo nekaj stavb na vzhodu Ukrajine.

Ruska podpora teroristom v Ukrajini predstavlja mednarodni zločin, mednarodno skupnost pa zato pozivamo, naj se združi proti ruski agresiji.

Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk

Končanje nasilja bi moral biti prvi korak, torej takojšnje končanje nasilja proti lastnim ljudem.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov
Nove ameriške obtožbe na račun Rusije