John Kerry na pogovoru z egiptovskim predsednikom Sisijem, ki je položaj od predhodnika Mohameda Mursija julija lani prevzel z vojaškim državnim udarom. Foto: Reuters
John Kerry na pogovoru z egiptovskim predsednikom Sisijem, ki je položaj od predhodnika Mohameda Mursija julija lani prevzel z vojaškim državnim udarom. Foto: Reuters
Kerry se je v Ankari sešel s turškim predsednikom, donedavnim premierjem, Recepom Tayyipom Erdoganom, in sedanjim premierjem Ahmetom Davutoglujem. Turčija, močan akter v regiji, namreč ni voljna vojaško sodelovati proti IS-ju. Med drugim se boji tudi za usodo skoraj 50 turških talcev, ki so v rokah sunitske organizacije. Foto: Reuters

Kerry je v Kairo priletel iz Ankare, sešel pa se je s predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem in generalnim sekretarjem Arabske lige Nabilom Al Arabijem. ZDA so prejšnji teden v koalicijo pritegnile deset arabskih držav, in sicer Egipt, Savdsko Arabijo, Irak, Katar, Libanon, Oman, Kuvajt, Bahrajn, Jordanijo in Združene arabske emirate.

Egiptovska vojska se sicer najverjetneje ne bo vključila v kakršno koli vojaško akcijo proti IS-ju, vseeno pa z ZDA tesno sodeluje v boju proti terorizmu. Američani kot zelo pomembno označujejo tudi, da bi se proti IS-ju izrekle vplivne egiptovske verske institucije.

Sodelovanje Irana "neprimerno"
Po Kerryjevih besedah bodo vojaški in obveščevalni strokovnjaki v prihodnjih dneh razpravljali o tem, kaj naj posamezna država v koalicijo prispeva. Že v petek v Ankari pa je Kerry dejal, da bi bilo "neprimerno", da bi v koaliciji sodeloval tudi Iran, kot razlog pa je navedel iransko "vpletenost v Siriji in drugod", poroča BBC.

Iran namreč podpira sirskega predsednika Bašarja Al Asada, medtem ko ZDA in druge zahodne, pa tudi zalivske države podpirajo upornike, ki ga želijo vreči z oblasti.

Spomnimo, BBC je na začetku septembra poročal, da naj bi vrhovni iranski voditelj, ajatola Ali Hamenej, odobril sodelovanje Irana z ZDA v boju proti IS-ju, sodelovanje pa naj bi bilo tudi vojaško.

Turčija ni zagreta
Kerry je v Ankari želel zagotoviti večjo podporo Turčije v boju z IS-jem. Turčija namreč ni dovolila uporabe svojih zračnih oporišč za napade na položaje IS-ja. Kot poroča BBC, je eden izmed razlogov za to strah Turčije za življenja skoraj 50 turških talcev, ki jih zadržujejo džihadisti. Med njimi so tudi zaposleni na turškem konzulatu v Mosulu.

Pariška konferenca o Iraku
V ponedeljek bo v Parizu potekala konferenca o stabilizaciji Iraka, na kateri bodo poleg ZDA, Francije in Velike Britanije tudi predstavniki Rusije in Kitajske.

Spomnimo, ameriška obveščevalna agencija Cia je v petek sporočila, da ima IS v Iraku in Siriji od 20.000 do 31.500 borcev. IS naj bi dobro novačil med suniti po juniju, ko je začel osvajati velike dele ozemlja v Iraku.

Obama: Lovili jih bomo kjer koli
Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo oznanil ameriško strategijo v boju proti IS-ju, pri čemer meje med državami očitno ne bodo igrale vloge. Kot je dejal, bodo Američani "lovili teroriste, ki grozijo naši državi, kjer koli že so".