Spomladi pred 49 leti je šef KGB-ja in poznejši sovjetski predsednik Jurij Andropov s soglasjem politbiroja komunistične partije ukazal, naj se dokončno uničijo ostanki nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja, njegove žene Eve Braun, prvega propagandista tretjega rajha Josepha Göbbelesa in njegove družine.

Tajna operacija Arhivi
4. aprila 1970 je bila v najstrožji tajnosti v sovjetskem vojaškem oporišču v bližini Magdeburga izpeljana operacija "Arhivi", ki jo je izvedla skupina posebnih agentov KGB-ja. Najprej so izkopali posmrtne ostanke vodilnih dveh nacističnih voditeljev in njihovih družin.

"Ostanke so zažgali na obronkih mesta Schönebeck, 11 km stran od Magdeburga, nato so zbrali pepel in strli kosti ter vse skupaj raztresli v reki Biederitz," je zapisano v drugem dokumentu posebne skupine.

Vse to je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo Interfax razkril vodja arhivov ruskega FSB-ja general Vasilij Hristoforov. Zvezna varnostna služba (FSB) je naslednica sovjetskega KGB-ja. Hristoforov je v pogovoru z dokumenti potrdil potek dogodkov ob uničevanju Hitlerjevih ostankov, hkrati pa tudi odkril, kdo je ukazal operacijo.

Kakšna je bila usoda trupel nacistov?
Rdeča armada je Hitlerja, Braunovo in Göbbelsovo družino našla v začetku maja 1945 na vrtu kanclerskega palače v Berlinu nad vladnim bunkerjem. Nacistični diktator je v noči na 30. april naredil samomor s pištolo, ob tem pa se je še zastrupil s cianidom, skupaj z njim je samomor naredila tudi Eva Braun, s katero se je poročil le 40 ur predtem.

V začetku junija '45 so Sovjeti trupla zakopali v gozdu pri Rathenauu, osem mesecev zatem so posmrtne ostanke skrivaj preselili na območje sovjetske baze pri Madgedburgu. 24 let zatem je sovjetska vojska oporišče prepustila vzhodnonemškim oblastem, zato se je Andropov odločil za dokončno uničenje Hitlerjevih ostankov. Sovjeti so se bali, da bi grob Hitlerja in njegovih najbližjih postal romarski kraj za morebitne nove častilce nacizma.

Ostanka, ki dokazujeta Hitlerjevo smrt
Vse, kar je ostalo od Hitlerja, sta dva fragmentna ostanka njegove lobanje in čeljusti. "Hitlerjeva čeljust je shranjena v arhivih FSB-ja, delci njegove lobanje pa v Državnih arhivih. Ne obstaja noben drug del Hitlerjevega telesa, razen teh vzorcev, ki so jih zaradi identifikacije vzeli 5. maja 1945, ko so v topniškem kraterju našli truplo Adolfa Hitlerja," je Hristoforov vnovič zatrdil, da imajo v Moskvi shranjene prave Hitlerjeve ostanke.

"Vse preostalo je bilo sežgano in raztreseno leta 1970. Ostanka lobanje in čeljusti sta edina dokaza Hitlerjeve smrti, zato sta tudi shranjena v naših arhivih," je sklenil direktor arhiva FSB-ja. Fragmenta lobanje in čeljusti sta bila prvič javno razstavljena v Moskvi aprila 2000 ob razstavi o II. svetovni vojni.