Bliža se obdobje digitalnih spopadov. Foto: EPA
Bliža se obdobje digitalnih spopadov. Foto: EPA

Utrjene bojne črte, globoki strelski jarki in milijoni žrtev med vojaki - podobe 1. svetovne vojne. "Blitzkrieg", množično uničevanje mest ter milijoni žrtev med vojaki in civilisti - podobe 2. svetovne vojne.

Bojnih črt ni več, ni globokih strelskih jarkov, ni smrtnih žrtev, je pa ogromna materialna škoda - so to podobe vojn, ki se porajajo v 21. stoletju? Najbrž, čeprav brez klasičnega bojevanja s topovi, letali in bojnimi ladjami tudi ne bo šlo.

Oddaja Globus prinaša svet v vaš dom. Izbrane dogodke in pojave voditelja Polona Fijavž in Igor Jurič s pomočjo dopisnikov in sogovornikov analizirata vsak torek ob 23. uri na "Prvem". Ogledate si jih lahko v živo ali pa v našem arhivu. Vljudno vabljeni.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Voditelj oddaje Globus Igor Jurič. Foto: MMC RTV SLO
Voditelj oddaje Globus Igor Jurič. Foto: MMC RTV SLO

Pojav in razmah svetovnega spleta nista omogočila le neslutenega pretoka koristnih informacij, ampak sta na široko odprla vrata tudi kibernetskim napadom. Po teh posegajo tako vlade kot različne bolj ali manj poštene združbe. Širša svetovna javnost pa je na pojav spletnih napadov spet postala pozorna šele ob napadu na več kot 30.000 računalnikov južnokorejskih televizij in bank sredi marca. Delovanje napadenih ustanov je bilo prekinjeno ali omejeno za dalj časa, napad s škodljivim programom, ki so ga strokovnjaki poimenovali "DarkSeoul", pa je bil eden najhujših digitalnih napadov v letošnjem letu. Število napadov na svetovnem spletu se iz leta v leto povečuje in centri za obrambo pred tovrstnimi napadi v zahodnih prestolnicah tedensko dobivajo vedno nova opozorila pred napadi. Če so še pred časom najelitnejše enote vojska sestavljali dobro izurjeni in z najmodernejšim orožjem do zob oboroženi vojaki, ki jih niso ustavili ne dež, ne mraz in ne vročina, pa vlade zdaj ustanavljajo elitne enote, v katerih služijo vrhunski računalniški strokovnjaki, ki sedijo v klimatiziranih sobah ter prek tipkovnice in računalniškega zaslona organizirajo obrambo pred sovražnim digitalnim napadom ali pa pripravljajo napad na nasprotnika. Strokovnjaki za do zdaj najhujši digitalni napad na drugo državo štejejo ameriški napad na iranske jedrske centrifuge leta 2010. S pomočjo softverskega črva "Stuxnet" so namreč onemogočili delovanje številnih jedrskih centrifug in tako upočasnili razvoj iranskega jedrskega programa. Čeprav Američani tega niso priznali, pa so jim Iranci že kmalu vrnili milo za drago, saj jim je uspelo vdreti v kodo ameriškega brezpilotnega vohunskega letala in ga varno pripeljati na svoja tla. V preteklem desetletju pa bi lahko našli še celo vrsto meddržavnih digitalnih spopadov.

Z razmahom kibernetskih napadov se zelo resno ukvarja tudi severnoatlantsko zavezništvo. NATO je leta 2010 na vrhu v Lizboni sprejel strateški koncept, ki poudarja potrebo po pospešitvi obrambnih ukrepov ob morebitnih kibernetskih napadih. Na lanskem vrhu v Chicagu pa so potrdili nov akcijski načrt obrambe pred spletnimi napadi. Tik pred marčnim napadom na južnokorejske računalnike je »think tank«, ki deluje v estonskem glavnem mestu Talinu in je blizu zvezi NATO, izdal celo t. i. talinski priročnik, ki je po mnenju številnih mednarodnopravnih strokovnjakov knjižica pravil za prihodnje vojne. Čeprav so svoja razmišljanja o kibernetskih napadih združili številni ugledni mednarodni pravniki, pa kritiki trdijo, da t. i. talinski priročnik briše mejo med mirom in vojno, saj da tlakuje pot za klasični vojaški napad na državo in celo posameznika, ki stoji za kibernetskim napadom. S tako oceno se sicer v pogovoru z voditeljem Globusa ni strinjal Jamie Shae z oddelka za nove varnostne izzive zveze NATO.

Seveda pa kibernetski napadi nimajo le vojaškega ali obveščevalnega značaja, zelo pogosto so namreč usmerjeni na banke ali pa posameznike. Glavni namen pa je pridobitev materialne koristi. Samo lani so spletni vdiralci po vsem svetu povzročili za okoli 110 milijard dolarjev škode, žrtev spletnih vdiralcev je bilo več kot 550 milijonov. O tem, kako prepoznati spletne vdore in kako se jih obraniti, pa je v studiu spregovoril Gorazd Božič iz slovenskega centra za spletne incidente SI-CERT. Da Slovenci še zdaleč nismo varni pred hekerji, kažejo podatki za lansko leto, saj je bilo število omrežnih incidentov večje kot v predhodnih dveh letih skupaj. Kriminalisti pa so pretekli mesec odkrili skupino, ki si je z vdori v bančni sistem prigrabila okoli dva milijona evrov.