Ruski predsednik Vladimir Putin je prispel v Peking na enodnevni obisk, kjer se je srečal s kitajskim kolegom Ši Džinpingom. Ne da bi omenila britanski izstop iz EU-ja, sta v skupni deklaraciji po pogovorih označila odnose in sodelovanje med obema državama za steber mednarodne stabilnosti.

Do vseh najpomembnejših mednarodnih vprašanj sta zavzela skupno stališče in se zavzela za poglobitev strateškega partnerstva. Kitajski predsednik je izrazil upanje, da bosta obe državi ostali prijateljici za večno. Med obiskom so podpisali 30 sporazumov, skupna vrednost vseh do zdaj dogovorjenih projektov pa je po Putinovih besedah okoli 50 milijard dolarjev.

Ruska stran bo sodelovala v kitajskem projektu nove svilene ceste do Evrope, ki vodi skozi več držav srednje Azije, ki so bile nekdaj v sestavi Sovjetske zveze. Kitajska stran pa je podprla rusko zamisel o razširitvi evroazijske gospodarske skupnosti, s čimer naj bi v trenutku, ko se EU bori za obstanek, nastala največja svetovna gospodarska skupnost. V njen naj bi bile poleg Rusije in Kitajske tudi Indija, Pakistan in vrsta drugih azijskih držav.

Najnovejše, že 15. srečanje med obema predsednikoma, je odnose med državama dvignilo na do zdaj najvišjo raven tik pod razglasitvijo formalnega zavezništva. To dejstvo bodo morali posebej v Washingtonu, ki je v rivalskem odnosu z obema državama, prihodnje brez dvoma bolj upoštevati.