Lani je Kitajska zvišala vojaški proračun za 12,2 odstotka, na 130 milijard dolarjev, s čimer sledi svojim načrtom o postopnem zviševanju izdatkov za obrambo. S svojim obrambnim proračunom je drugi največji vojaški porabnik svetu, a še vedno zelo zaostaja za ZDA, ki bodo v novem proračunskem letu za vojsko namenile 585 milijard dolarjev.

Američani so sicer prepričani, da Peking ni iskren pri navajanju uradnih podatkov o zapravljanju za vojsko, in menijo, da je kitajski vojaški proračun veliko višji, kot kažejo uradne številke. Po poročanju uradne kitajske tiskovne agencije Šinhua je cilj za leto 2015 vojaški proračun za 145 milijard dolarjev.

Po kitajskih trditvah je zviševanje izdatkov za vojsko nujno potrebno za posodobitev oboroženih sil, ki veljajo za najštevilčnejše na svetu. Največ denarja naj bi bilo namenjenih za vojaško opremo z napredno tehnologijo, kot so podmornice in lovska letala s sposobnostjo izogibanja radarjem.

Kitajska vojska želi postati tudi mornariška velesila in potem ko so leta 2012 splavili svojo prvo letalonosilki, naj bi imeli zdaj v načrtu že gradnjo druge take vojaške ladje. V zadnjih letih je Peking zavzel odločno držo v morskih ozemeljskih sporih s svojimi sosedami, kar je skupaj z naraščanjem njegove vojaške moči vzbudilo skrb.

Vojaška politika ostaja obrambna
"Naša država bo dosegla posodobitev, katere pomemben del je posodobitev nacionalne obrambe," je povedala Fu Džing, tiskovna predstavnica rednega letnega zasedanja kitajske ljudske skupščine, ki se bo začelo v četrtek in na katerem bodo potrdili nov vojaški proračun. Takrat bo znana tudi natančna številka.

Da se sosednjim državam in drugim velesilam, še posebej ZDA, ni treba bati Kitajske, je skušala Fu Džing pojasniti z obrazložitvijo, da je kitajska vojaška politika obrambna v svoji naravi, kar je tudi jasno zapisano v ustavi. "Te smeri in načela ne bomo spremenili tako zlahka," je zatrdila.