Preteklo leto so tuji investitorji vložili v kitajsko gospodarstvo nekaj manj kot 124 milijard dolarjev, Kitajci pa so v tujini investirali približno 101 milijardo dolarjev. Že konec tega leta pa se bo omenjena slika bistveno spremenila, saj bo Kitajska postala neto izvoznica kapitala.
Drugi pomemben moment je sklep kitajske vlade, da bo odslej manj viškov kapitala investirala v nakup ameriških državnih obveznic, več pa v neposredne investicije v tujini.
Kitajska ima v tem trenutku že za več kot 3.900 milijard dolarjev ameriških državnih obveznic. Glede na postopno padanje vrednosti dolarja Kitajska namreč z nakupi ameriških obveznic počasi izgublja vrednost svojih deviznih rezerv, zato so se v Pekingu odločili za razpršitev viškov in za večje neposredne investicije v tujini.
Skoraj ne mine teden, da najvišji kitajski voditelji ne bi objavili kakšnega novega odmevnega projekta. Predsednik Ši Džinping je sprožil pobudo za večje gospodarsko sodelovanje držav ob nekdanji svileni poti med Azijo in Evropo, Kitajska je že postala največji tuji vlagatelj v Afriki, v načrtu pa imajo tudi izgradnjo hitrih železniških prog do obale Pakistana in Burme do Bagdada in celo do Evrope. Poleg tega bodo kitajska podjetja posodabljala tudi železnice v državi, ki jih je prva zasnovala - v Veliki Britaniji.
Kitajska se bo usmerila na področja, na katerih je najmočnejša, to pa je izgradnja cestne in železniške infrastrukture, pa tudi izgradnje jedrskih central. Bistveno bo povečala tudi vlaganja v srednjo, vzhodno in južno Evropo. V tem trenutku je v tem delu sveta najbolj aktivna Grčija, saj nameravajo Kitajci njena pristanišča spremeniti v eno izmed vstopnih točk za svoje proizvode v države EU-ja.
Omenjeni kitajski investicijski val je Slovenijo za zdaj skoraj popolnoma obšel. Vprašanje je -zakaj?

Uroš Lipušček, Radio Slovenija, Peking