Ameriški predsednik Barack Obama se je ob ponovni izvolitvi zavezal k iskanju rešitve glede podnebnih sprememb. Foto: EPA
Ameriški predsednik Barack Obama se je ob ponovni izvolitvi zavezal k iskanju rešitve glede podnebnih sprememb. Foto: EPA
Doha brez večjih zavez

Države podpisnice so se tako strinjale s podaljšanjem edinega, čeprav neučinkovitega, uradnega načrta za spopad s toplogrednimi plini. S tem so se izognile zavrtju 20-letnih prizadevanj ZN-a, da bi omejili naraščajoče emisije.
Vse strani so se strinjale, da so bile sprejete odločitve veliko manj, kot so predlagali znanstveniki. Tudi tokrat se protokolu niso pridružile Japonska, Kanada in Rusija. Dosežen je bil tudi dogovor, da se do leta 2015 oblikuje nov sporazum, ki bo nadomestil kjotskega. Zadnji namreč pokriva le Evropo in Avstralijo.
Vrh v Dohi pa je bil po poročanju BBC-ja do neke mere vseeno prelomen. Sodelujoči so se namreč strinjali, da morajo bogate države narediti korak k shemi za denarna nadomestila za države v razvoju, zaradi škode, povzročene zaradi podnebnih sprememb. Do zdaj so razvite države državam v razvoju sicer pomagale pri pridobivanju čiste energije in pri prilagajanju na podnebne spremembe. A odgovornosti za povzročeno škodo zaradi teh sprememb niso želele prevzeti.
Spor prestavljen, a ne odpravljen
Sprejet je bil tudi sveženj ukrepov, ki je na leto 2013 prestavil spor glede zahtev držav v razvoju, naj jim razvite države namenijo sredstva, s katerimi bi se lahko spoprijeli z vremenskimi spremembami.
Tako ni bil sprejet časovni okvir za zavezo iz leta 2009, da bodo razvite države do leta 2020 letno namenile 100 milijard dolarjev za države v razvoju, za njihovo prilagoditev na podnebne spremembe. Končni izkupiček je bil le poziv, naj razviti tudi v obdobju od 2013 do 2015 namenijo vsaj dozdajšnjih 10 milijard dolarjev letno oz. naj ta znesek povečajo. Tu so bile najbolj neomajne ZDA, ki so zavrnile vsakršno novo pomoč, ki bi bila kot dodatek prvotno dogovorjenim 100 milijardam dolarjev letno.
Dosežen je bil tudi dogovor o načinih naslavljanja rastočih izgub držav v razvoju zaradi vplivov podnebnih sprememb. Kljub napredku pa so bili predstavniki otoških držav zelo jasni - ukrepi so pomanjkljivi in v neskladju s predhodnimi dogovori, otipljivih denarnih koristi ni videti, so le obljube.
ZDA se sklicujejo na finančne težave
Tudi Martin Kaiser iz združenja Greenpeace je kot "največje razočaranje" izpostavil kompromisni predlog glede financ. Za prihodnja tri leta namreč ne vsebuje nobenih konkretnih zavez industrijskih držav do držav, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadete.
Države v razvoju bodo še naprej same nosile stroške za posledice podnebnih sprememb, se je strinjala Ann Kathrin Schneider iz nemškega združenja za okolje in varstvo narave (BUND). Razvite države, še posebej ZDA, se ne želijo zavezati k natančnim ciljem, pri tem pa se sklicujejo na finančne težave, ki tarejo svet.

Doha brez večjih zavez