Boko Haram je razglasil kalifat, vendar ni jasno, kakšne so povezave s pred kratkim ustanovljenim kalifatom na Bližnjem vzhodu. Foto: Reuters
Boko Haram je razglasil kalifat, vendar ni jasno, kakšne so povezave s pred kratkim ustanovljenim kalifatom na Bližnjem vzhodu. Foto: Reuters

V 52-minutnem videoposnetku je Abubakar Šekau dejal, da je osvojeno severovzhodno nigerijsko mesto Gvoza zdaj del Islamskega kalifata. "To nam ni uspelo samim. Alah nas je uporabil za zavzetje Gvoze, Alah bo uporabil islam, da bo vladal Gvozi, Nigeriji in vsemu svetu," je dejal vodja Boko Harama. Islamisti so Gvozo sicer zasedli ta mesec.

Gvoza ima po zadnjem popisu prebivalstva 265.000 prebivalcev in je največje mesto pod nadzorom Boko Harama, ki je na poslopju tradicionalnega vladarja mesta, emirja Gvoze, razobesil svojo zastavo.

Nejasne povezave z IS-jem v Siriji in Iraku
Vodja nigerijske islamistične milice Šekau je že junija v objavljenem videoposnetku izrazil podporo voditelju Islamske države (IS) oziroma kalifu Abuju Bakru Al Bagdadiju, ki se je razglasil za "vodjo muslimanov po vsem svetu".

A kot navaja agencija AFP, ni znano, ali Šekau le širi Al Bagdadijevo sporočilo o širjenju kalifata IS-ja, katerega vojaki so zavzeli velika območja v Siriji in Iraku, ali pa se nanaša na ločen in popolnoma nov nigerijski kalifat. BBC sicer poroča, da Šekau ni jasno povedal, da sta skupini Boko Haram in IS zaveznici, prav tako pa ni dokazov o njunem skupnem delovanju.

V 19. stoletju se je po severnem delu današnje Nigerije sicer razprostiral t. i. kalifat Sokoto, ki je bil ločen od drugih islamskih kraljestev, kot je bilo Otomansko cesarstvo.

Boko Haram dejaven kljub naporom države
Boko Haram ima pod nadzorom še druga mesta na jugu kot tudi nekatere dele na severu Borna, pa tudi sosednjo nigerijsko zvezno državo Jobe. Nigerijska policija še išče 35 policistov, ki so pogrešani od napada Boko Harama na policijsko akademijo v kraju Liman Kara blizu Gvoze prejšnji teden. Spomnimo, islamistična milica je svetovno javnost šokirala aprila letos, ko je v kraju Čibok nedaleč od Gvoze ugrabila 200 šolark.

Boko Haram, ki se za ustanovitev Islamske države v Nigeriji bori že pet let, predstavlja največjo varnostno grožnjo tej državi, največjemu afriškemu gospodarstvu in največji afriški proizvajalki energentov. Leta 2013 je Nigerija v treh severovzhodnih državah razglasila izredne razmere, a se dejavnosti Boko Harama nadaljujejo in celo stopnjujejo.

Nigerijski vojaki pobegnili v Kamerun
Kamerunska vojska je medtem po poročanju BBC-ja sporočila, da je po hudih spopadih z borci Boko Harama v Kamerun pobegnilo okoli 480 nigerijskih vojakov. Predstavnik kamerunske vojske Didier Badjek je dejal, da so bili nigerijski vojaki razoroženi in da so nameščeni v šolah. V obmejnem mestu Gamboru Ngala naj bi še vedno potekali spopadi.

Prejšnji teden so nigerijski vojaki zavrnili ukaze, naj se spopadejo z Boko Haramom, saj naj bi bili islamisti bolje opremljeni.