Gverilska skupina Farc je imela v devetdesetih letih 17.000 borcev, zdaj pa le še okoli 7.000. Na fotografiji prizor iz leta 1999. Foto: Reuters
Gverilska skupina Farc je imela v devetdesetih letih 17.000 borcev, zdaj pa le še okoli 7.000. Na fotografiji prizor iz leta 1999. Foto: Reuters
Iván Márquez, Humberto de la Calle
Tako sta si v roke segla glavna pogajalca Farca in vlade, Iván Márquez in Humberto de la Calle. Sporazum je označen za zgodovinskega. Foto: Reuters

O sporazumu bodo 2. oktobra na referendumu glasovali kolumbijski volivci in volivke, ki imajo Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc) večinoma sicer za teroriste, a analitiki menijo, da imajo ljudje dovolj državljanske vojne in bodo sporazum potrdili. To kaže tudi večina javnomnenjskih raziskav.

Pogajanja so trajala skoraj štiri leta. Začela so se novembra 2012 in so potekala na Kubi, preboj pa je bil dosežen septembra lani, ko sta se v Havani srečala predsednik Juan Manuel Santos in poveljnik Farca Rodrigo Londoño Echeverri.

Zemljiška reforma in razorožitev
Sporazum med drugim predvideva izvedbo zemljiške reforme v korist revnih, državno prisotnost pa širi na območja, ki so bila desetletja zanemarjena. Al Džazira še poroča, da sporazum predvideva tudi pravico za vojne žrtve, boj proti preprodajalcem mamil, razorožitev upornikov in nadzor nad izvajanjem sporazuma.

Farc bo v skladu z dogovorom začel premikati okoli 7.000 svojih borcev iz skrivališč v džungli in gorah v taborišča, ki so jih vzpostavili Združeni narodi, kjer bodo razoroženi. Njihovo orožje bo uničeno in uporabljeno za postavitev treh spomenikov.

Sojenja, zagotovljeni mandati
Ustanovljena bodo posebna sodišča za kaznovanje zločinov, storjenih med spopadi. Pomilostitev bo ponujena za manj resne prekrške, ne bo pa veljala v primeru najhujših grozodejstev, kot so pokoli, mučenja in posilstva. Storilcem teh dejanj grozi do 20-letna zaporna kazen, ob priznanju pa nekoliko nižja. Predsednik Santos vztraja, da ti zločini ne bodo nekaznovani.

Voditelji Farca bodo imeli ob tem do leta 2026 zagotovljenih po pet sedežev v spodnjem in zgornjem domu kolumbijskega parlamenta, nato pa bodo morali kandidirati tako kot vsi drugi. Farc bo moral najprej oblikovati politično gibanje oziroma stranko, ki je še ni. Glavni Farčev pogajalec Iván Márquez je dejal, da so zmagali v najčudovitejši bitki, to je bitki za mir v Kolumbiji. "Vojna z orožjem je končana, začenja se debata idej," je dejal. Obe strani sta sicer junija sklenili prekinitev ognja.

Opozicija proti
Potrditev podrobnosti dogovora je pozdravil predsednik Santos, čestitke so prišle iz ZN-a in Washingtona. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je dosego sporazuma danes pozdravila kot "razlog za praznovanje". "Gre za zgodovinsko in edinstveno priložnost za mir v Kolumbiji," je poudarila.

A v Kolumbiji sporazuma vendarle ne podpirajo vsi. Opozicija naj bi referendum skušala izkoristiti, da bi končala politično kariero predsednika Santosa zaradi domnevnega popuščanja levičarskim gverilcem. Santos je pred ponovno izvolitvijo leta 2014 obljubljal dosego mirovnega sporazuma. Kot poroča Al Džazira, močni sektorji v državi zastopajo stališče, da je edina rešitev vojaško uničiti Farc. Sporazumu nasprotujeta tudi nekdanja predsednika, tudi Álvaro Uribe, ki je leta 2002 sprožil ofenzivo, ki so jo podprle ZDA, v njej pa je bilo ubitih veliko gverilskih poveljnikov, število upornikov pa se je prepolovilo. Farc, ki je nastal leta 1964, je imel v devetdesetih letih okoli 17.000 borcev, nadziral pa je velik del države.

Sporazum s Farcem sicer še ne pomeni, da je doba političnega nasilja končana. Pogovori vlade z manjšo levičarsko Nacionalno osvobodilno vojsko so namreč zastala.