To je že drugi napad v zadnjem tednu. V nedeljo je bilo v eksploziji obcestne bombe ubitih osem turških policistov.

V zadnjih mesecih se znova stopnjujejo spopadi med turškimi silami in pripadniki Kurdske delavske stranke (PKK), ki jo poleg Turčije za teroristično organizacijo označujejo tudi ZDA in Evropska unija. PKK je svoj boj za neodvisno kurdsko državo začel leta 1984 in od takrat je v nasilju umrlo več kot 40.000 ljudi.

Takoj po napadu je turška vojska ob podpori letalstva sprožila operacijo proti kurdskim upornikom, medtem ko se je turška policija pognala v lov za vozilom, v katerem naj bi bili napadalci. Z letalskega oporišča v mestu Dijarbakir sta poleteli najmanj dve lovski letali f-16.

Letošnji spopadi z uporniki naj bi zahtevali že več sto življenj. Turški premier Tayyip Erdogan je dejal, da naj bi bilo samo v preteklem mesecu ubitih, ranjenih ali zajetih 500 kurdskih upornikov.

Dolgoletni konflikt ni prinesel samo na tisoče žrtev, ampak je tudi močno zaviral razvoj enega najrevnejših delov Turčije in destabiliziral območje, ki meji na Iran, Irak in Sirijo.

Čeprav je Erdogan ob lanski prepričljivi zmagi na volitvah obljubljal kulturne in politične reforme za Kurde, pa Ankara vseeno raje nadaljuje z vojaškimi operacijami, za katere ima močno podporo turške javnosti.

Nekateri kurdski politiki so pozvali k takojšnjemu premirju na obeh straneh kot prvemu koraku za končanje spopadov, vendar je Turčija zatrdila, da bo operacije ustavila šele, ko bodo uporniki odložili orožje.

Kurdi predstavljajo petino prebivalstva v Turčiji, a turške oblasti več desetletij niso hotele priznati njihovega obstoja, jezika in kulture, zaradi česar se je sredi 80. let prejšnjega stoletja zgodil upor.