A slovesnost, na kateri je predsednik države Petro Porošenko položil venec žrtvam represije, je zmotilo več deset ljudi, ki so izžvižgali in verbalno napadli Porošenka, ker odgovornih še niso kaznovali. "Sramota! Zakaj nihče ni bil kaznovan," je vzklikalo več deset svojcev žrtev. "Porošenko, kje so morilci naših otrok?" pa je pisalo na enem izmed napisov.

Biden: "Rusko vedenje je nesprejemljivo"
Slovesne položitve venca bi se moral udeležiti tudi ameriški podpredsednik Joe Biden, ki je na obisku v Kijevu, a na koncu ni izstopil iz avtomobila. Biden je po pogovorih s Porošenkom izjavil, da je rusko vedenje v Ukrajini "nesprejemljivo in sramotna kršitev temeljnih načel mednarodnega sistema", Moskvo pa je pozval, naj spoštuje prekinitev ognja in umakne svoje vojaške sile iz Ukrajine. "Storite to, kar ste obljubili, gospod Putin," je dejal. Ponovil je, da bodo ZDA vedno podpirale demokratično, reformistično Ukrajino, a ni obljubil nove pomoči državi.

Kijev sicer upa na vojaško pomoč ZDA, ki jim že nudijo pomoč v nebojnih sredstvih, kot sta oprema za razminiranje in nočno opazovanje. Od začetka krize na vzhodu Ukrajine aprila letos so ZDA napovedale pomoč Ukrajini v znesku 116 milijonov dolarjev za nebojna sredstva. Moskva je že opozorila, da bi ameriško oboroževanje ukrajinske vojske poslabšalo konflikt na vzhodu Ukrajine.

Porošenko je 21. november razglasil za dan dostojanstva in svobode, napovedana pa je vrsta spominskih slovesnosti.

Protesti v Kijevu so se razširili na vso državo
Spomnimo, množični proevropski protesti so se na Trgu neodvisnosti, ki je dobil ime Euromajdan, začeli, ko je proruski režim predsednika Viktorja Janukoviča ustavil priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Protest so oblasti po več mesecih krvavo zatrle, ubitih je bilo skupno okoli sto protestnikov, a dogodki do zdaj še niso bili preiskani.

Februarja letos so nato z oblasti odnesli proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, a je Ukrajina po referendumu marca izgubila polotok Krim z večinskim ruskim prebivalstvom, ki si ga je priključila Rusija. Sledil je oborožen upor proruskih separatistov na vzhodu države, ki kljub septembra sklenjeni prekinitvi ognja še traja in je zahteval že več kot 4.100 življenj.

Miru še ni
Ukrajinska vojska je prav danes obtožila Rusijo, da je prvič po podpisu prekinitve ognja pred dvema mesecema s topništvom napadla njeno ozemlje. Kijev trdi, da so topniški izstrelki na obmejno postojanko v regiji Lubansk prileteli iz smeri vasi Manocki v ruski pokrajini Rostov, zatrdil pa je tudi, da enote ruske vojske na ukrajinskem ozemlju in uporniški borci utrjujejo svoje položaje in da je močnejše topniško obstreljevanje zaznati v smeri pristanišča Mariupol, ki je v rokah ukrajinskih sil.

Moskva zanika vpletenost v spopade na vzhodu Ukrajine, čeprav javno izraža politično podporo separatistom.