Francozi so volili 170 članov zgornjega doma parlamenta, kjer imajo senatorji šestletni mandat, vsake tri leta pa potekajo volitve za polovico sedežev. Gre za zadnje volitve v Franciji pred predsedniškimi, ki so napovedane za april prihodnje leto.

Volitve v senat niso neposredne, ampak senatorje izvoli okoli 72.000 elektorjev, zato niso najboljši pokazatelj preferenc volivcev glede volitev predsednika države.

Opozicijski socialisti upajo, da bodo z drugimi levousmerjenemi strankami prevzeli večino v senatu, ki je zdaj v rokah UMP-ja.

Zaradi zapletenega volilnega sistema in velikega števila neodvisnih kandidatov za senatorje bi lahko dokončna politična usmerjenost senata postala jasna šele 1. oktobra, ko bodo izvolili njegovega predsednika, a prvi izidi kažejo na tesno večino za levico.

Morebitna izguba večine v senatu le sedem mesecev pred predsedniškimi volitvami bi pomenila precejšen poraz za Sarkozyja, ki se bo potegoval za svoj drugi predsedniški mandat. Socialisti bodo svojega predsedniškega kandidata izbrali oktobra.