Svet

Poudarki

  • Ureditev: parlamentarna demokracija
  • Površina: 10.452 kvadratnih kilometrov
  • Prebivalstvo: 6,18 milijona (2015)
  • Religija: 54 % muslimanov, okoli 40 odstotkov kristjanov
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 12 glasov Ocenite to novico!
Bejrut
Pogled na obalo Bejruta, ki je eno najstarejših mest na svetu. Foto: EPA
Libanon
Včerajšnja slovesnost ob 12. obletnici atentata na Rafika Haririja. Zanj je bila usodna eksplozija avtomobila bombe, cilj napada pa je bil prav njegov konvoj. Napad se je zgodil pred razkošnim hotelom St. George v obmorskem, mondenem delu Bejruta. Poleg Haririja je umrlo še 21 ljudi. V času Haririjeve vlade je bilo v Libanonu še vedno okoli 16.000 sirskih vojakov, Hariri, nekdanji bogati poslovnež, pa se je v mesecih pred smrtjo pridružil pozivom opozicije, naj se Sirija umakne iz Libanona. S tem si je na glavo nakopal jezo Damaska, zato so številni Libanonci kot krivca za njegovo smrt s prstom pokazali na Sirijo. Mednarodno sodišče je za atentat sicer pozneje obtožilo pet članov libanonskega uporniškega šiitskega gibanja Hezbolah. Foto: EPA
Saad Hariri
Saad Hariri, sin ubitega nekdanjega premierja Rafika Haririja, je konec prejšnjega leta drugič postal premier. Po padcu prve vlade leta 2011 je zapustil državo (na oblasti je bil od leta 2009) in odšel v tujino, delno je živel v Savdski Arabiji, delno pa v Franciji. V domovino se je vrnil leta 2014. Foto: EPA
Libanon
Pretekli teden so podporniki libanonske komunistične stranke na protestih zahtevali, da se parlamentarne volitve, napovedane za junij, izvedejo v skladu z napovedanim časovnim razporedom, zahtevali pa so tudi zakonsko urejeno enakopravno obravnavo vseh političnih strank. Foto: EPA
Libanon
Libanon je sprejel okoli 1,5 milijona sirskih beguncev. Človekoljubne organizacije že leta opozarjajo, da so njihove nastanitve neustrezne, predvsem so razmere kritične pozimi. Foto: EPA
Michel Aun in jordanski kralj Abdulah II.
Libanonski predsednik je v torek prispel na uradni obisk v Jordanijo, kjer ga je sprejel jordanski kralj Abdulah II. Foto: EPA
Bejrut
Turizem je poleg storitvene dejavnosti ena ključnih gospodarskih panog Libanona. Foto: EPA

Dodaj v

Libanonci po letih politične nestabilnosti z optimizmom zrejo v prihodnost

Država se še vedno ni pobrala od državljanske vojne
15. februar 2017 ob 06:21
Bejrut - MMC RTV SLO, Reuters

14. februar 2005 bo v zgodovino Libanona zapisan kot dan atentata na nekdanjega premierja Rafika Haririja. Tudi 13 let pozneje Libanonci žalujejo za njim, saj so v njem videli možnost za boljšo prihodnost in enotnejšo državo.

V zadnjih letih Libanon, ki je v 80. in 90. letih polnil svetovne naslovnice s krvavimi podobami državljanske vojne, le redko prihaja v ospredje. Še največ se je v njem govorilo v povezavi s sirskimi begunci. Kljub majhnosti, država ima le dobrih 6,1 milijona prebivalcev, so namreč na široko odprli vrata beguncem iz sosednje Sirije: sprejeli so jih kar 1,5 milijona.

Ključni koraki v boljšo prihodnost so bili storjeni v preteklih mesecih: oktobra 2016 je bil po dveh letih in pol praznine in kar 45 neuspešnih glasovanjih v parlamentu na mesto predsednika izvoljen Michel Aun, 18. decembra pa je bila oblikovana nova, 30-članska vlada, na čelu katere je Saad Hariri, sin leta 2005 ubitega Rafika Haririja. Kot piše Reuters, ima Libanon novo, oz. bolje rečeno, staro politično vodstvo, zdaj potrebuje še novo gospodarstvo.

Upokojeni general Aun, ki je bil ob koncu državljanske vojne, med letoma 1988 in 1990, premier, je 14. marca leta 1989 razglasil osvobodilno vojno proti sirskim enotam v Libanonu. Takrat je bilo v Libanonu razporejenih okoli 40.000 sirskih vojakov. Ko so leto dni in pol pozneje sirske sile, ki so jih podpirale ZDA v zameno za njihovo podporo proti iraškemu voditelju Sadamu Huseinu, napadle njegova oporišča, pri čemer je bilo ubitih več sto libanonskih vojakov, se je Aun zatekel na francosko veleposlaništvo, potem pa v Francijo, ki mu je ponudila azil. V domovino se je vrnil šele 15 let pozneje, dober teden dni po tem, ko so sirske sile dokončno zapustile Libanon. Leta 2006 je kot vodja Svobodnega domoljubnega gibanja podpisal memorandum o razumevanju s Hezbolahom, s čimer se je sklenilo zavezništvo, ki je v veljavi še danes.

Tudi Hariri ni politični novinec, saj je bil že premier med letoma 2009 in 2011.

V primežu različnih dejavnikov
Na ključne stebre libanonskega gospodarstva, ki je močno odvisno od v tujini živečih Libanoncev, turizma in trgovanja z nepremičninami, so v zadnjih letih močno vplivale vojna v sosednji Siriji, politično brezvladje in ujetost v rivalstvo med Savdsko Arabijo in Iranom.

Država dolgoročno išče nove poti rasti, ki se je od lepih številk, od 8 do 9 odstotkov v času pred izbruhom vojne v Siriji leta 2011, znižala na manj kot dva odstotka. Med mogočimi vejami napredka so izkoriščanje nafte in zemeljskega plina ter usmerjenost v zagonska podjetja, oblasti pa si želijo tudi vrnitve številčne diaspore, zato je pričakovati krepitev pozivov v tujini živečim državljanom, naj se skupaj s svojimi prihranki vrnejo v domovino.

Še prej pa mora vlada zavihati rokave in se spopasti z najbolj perečimi težavami. Med njimi je izjemno slaba infrastruktura, ki čaka na popravilo že od konca 15-letne državljanske vojne leta 1990: ceste so luknjaste, plaže polne smeti, internetne povezave so zelo počasne, prekinitev električne energije in oskrbe s tekočo vodo pa nekaj povsem običajnega.

Na vrhu seznama nalog, ki si jih je zadala vlada Saada Haririja, je oblikovanje državnega proračuna, česar država ni storila vse od leta 2005, eden od ključnih ciljev pa je tudi izboljšanje gospodarskih razmer, je Haririjeve cilje povzel njegov svetovalec za gospodarstvo Mazan Hanna.

Vladni kabinet sestavljajo pripadniki različnih strani političnega in verskega spektra, zato je sklenitev vsakega dogovora precejšen izziv. "Prvi znak resnosti vlade bo sprejetje novega proračuna. To je v tem trenutku prioriteta," je dejal Hanna. Brez uresničitve tega se bo država med drugim težko spopadla z naraščajočim se fiskalnim dolgom.

Libanonce sicer junija čakajo večkrat preložene parlamentarne volitve, a Haririjeva vlada napoveduje, da bo že v teh nekaj mesecih skušala rešiti vsaj nekatere težave, ki grenijo življenje prebivalcem. Visoko na agendi je ureditev vprašanja odvažanja smeti, zaradi katerih so lani izbruhnili protesti, pozitiven znak pa je bilo tudi prvo imenovanje ministra za boj proti korupciji.

Gospodarsko stanje države ni pomembno le za dobrih šest milijonov Libanoncev, temveč ima širše posledice na stanje na Bližnjem vzhodu, kajti v državi je tudi okoli 1,5 milijona sirskih beguncev in pol milijona Palestincev.

Po koncu državljanske vojne leta 1990 so se libanonske oblasti osredotočile na ponovno vzpostavitev podobe Libanona kot Pariza Bližnjega vzhoda, predvsem v očeh bogatih zalivskih držav. Hladnejše podnebje in manj stroge socialne norme so že od nekdaj privlačile predvsem goste iz konservativne Savdske Arabije, politična nestabilnost in rivalstvo med državami v regiji pa sta močno znižala število turistov. Savdska Arabija je lani februarja šla tako daleč, da je zaradi spora med državama zaradi vloge Hezbolaha svojim državljanom odsvetovala potovanje v Libanon. Ko se je novi predsednik Michel Aun pretekli mesec vrnil z državniškega obiska v Savdski Arabiji, katerega glavni namen je bilo glajenje napetih odnosov, je zatrdil, da je prepričan, da se bodo gostje iz zalivskih držav kmalu vrnili v Libanon.

Pomembna vloga centralne banke
V odsotnosti političnega vodstva je v zadnjih letih pobudo za gospodarski napredek prevzela libanonska centralna banka, ki je s pomočjo stimulativnih svežnjev in drugih finančnih instrumentov ohranjala stabilnost tujih rezerv, hkrati pa je zagotavljala poslovna posojila in posojila za nepremičnine, ni pa se vpletala v politične odločitve. "To je poganjalo gospodarstvo v zadnjih 5, 10 letih," ocenjuje Marianne Hoajek, izvršna direktorica libanonske centralen banke."Vlada včasih ni sposobna uresničiti ciljev, ki jih želi."

Centralna banka je leta 2013 z direktivo, poimenovano Circular 331, dala na voljo 600 milijonov dolarjev za naložbe, in sicer za programe, povezane z gospodarstvom znanja, s čimer je naredila pomemben korak pri oblikovanju podobe Libanona kot središča Bližnjega vzhoda in Severne Afrike za zagonska podjetja in tehnologijo. Kot piše Reuters, si ta naziv močno želijo tudi Združeni arabski emirati in Jordanija. Po besedah Hoajekove je bilo doslej počrpanih za okoli 100 milijonov dolarjev.

"Ne bi se vrnil v domovino, če ne bi bilo Circularja 331," so besede Samija Abuja Saaba, ki se je vrnil iz ZDA in zdaj vodi enega od poslovnih inkubatorjev, v katerem spodbujajo in pomagajo majhnim podjetjem z nasveti, stiki in drugimi storitvami.

"Libanon kliče"
Kot že rečeno, ima Libanon zelo številčno diasporo. Po nekaterih podatkih zunaj Libanona živi kar med 14 in 16 milijoni libanonskih državljanov in njihovih potomcev, ki so državo v preteklih desetletjih zapustili zaradi politične razdeljenosti, ki je privedla do državljanske vojne. Številni od njih pa ostajajo tesno povezani z domovino in sorodnikom pošiljajo izdatno finančno pomoč, ki pa se je zaradi padca cen nafte v zalivskih državah precej znižala.

Da bi Libanonce spodbudil k vrnitvi v domovino, je zunanji minister Gibran Basil konec leta obiskal več držav v Južni Ameriki, nepremičninske agencije pa so tudi na ameriških televizijskih postajah vrtele oglase, ki pozivajo "Libanon kliče".

Optimizem, ki se širi
"Lahko prodajamo, smo kreativni in smo inženirji," pravi Nicolas Sehnaoui, predsednik ameriško-libanonskega podjetja Tech Hub, ki je v prvih dveh letih delovanja ustvarilo 240 delovnih mest, do leta 2025 pa jih namerava kar 25.000. "Namesto pošiljanja ljudi v tujino želimo v tujino poslati svoje digitalne produkte." Na tehnologiji temelječe gospodarstvo pa potrebuje hitri splet in zanesljivo električno energijo.

Tako Svetovna banka kot združenje bank v Libanonu sta opozorila, da centralna banka ne zmore biti sama gonilo razvoja. "Banka Libanona in druge banke so dovolj časa ohranjale, včasih tudi za preveliko ceno, monetarno stabilnost. Zdaj je čas, da to stabilnost podpremo s fiskalno in ekonomsko politiko, ki bo spodbudila realno rast," pravi vodja združenja bank v Libanonu Joseph Torbej.

K. T.
Prijavi napako
Komentarji
Homer.
# 15.02.2017 ob 08:16
Bejrut nekoč arabski Monte Carlo........,
potem pa človeška neumnost uniči vse.....
mc007
# 15.02.2017 ob 09:30
Unssen :

Najlažja pot tja je Ljubljana-Beograd-Bejrut. Na letališču te čaka avto, če rezerviraš sobo v hotelu, katero ti to brezplačno uslugo omogoča. Na letališču so malce zbegani, ker ne vedo, kje je Slovenija, a ni NOBENIH težav.
Glavno mesto je veliko, ki se nikoli ne konča. Sploh potovanje v Byblos (nujno !!), ko misliš, da se mesto sploh ni končalo. Visoke stolpnice se kar nadaljujejo. Na poti nazaj iz Byblosa, se je nujno treba ustaviti za obisk Jeita Grotto (lepo, a ne sme se jim povedati, da imamo mi Postonjsko jamo), druga pomembna točka pa je Our Lady of Lebanon. Ti je velik kip Sv Marije na vrhu griča, ki gleda na Bejrut (čeprav je locirana severno od "centra" Bejruta). Gor pelje sedežnica, v bistvu so jajčki, kot na Krvavec in se na začetku pelješ mimo blokov. Na vrhu so izjemne palačinke s sladoledom.
Nujno za pogledat je Raouche, Corniche (gre se peš od zaliva proti letališču)
POZOR za MESTNI PROMET !!! :
Nekaj najboljšega, kar sem doživel. Stojiš ob pločniku in ti neprestano trobijo. Njihovi avtobusi so poceni, samo dvigneš roko (a edina težava je, ker ne znaš prebrati, kam pelje), navadni avtomobili te poberejo. Če stojiš ob cesti, se navadni avtomobili ustavljajo in jim samo poveš, kam greš in, če gre voznik v tej smeri, te pobere.. Recimo, da stojiš v centru Kopra in se ustavi nek civilni avto, samo rečeš Izola in, če gre v tisti smeri, prisedeš. Cena je 2 funta ( 1€) in je bila fiksna. V bistvu nekakšen libanonski prevozi.org samo, da se ne rabiš najavljat po netu...
Hrana je izjemna. Libanon je znan po izjemni kulinariki in kar nekaj je tipičnih restavracij s hrano, vsepovsod pa govorijo francosko in angleško.
Na glavnem trgu sta največja mošeja (Mohammad Al-Amin Mosque), zraven nje pa velika cerkev. Religija je močno prisotna, veliko je kristjanov.
Veliko je stavb, ki so obdane z zidom, poslikanim z libanonskim simbolom. To so strogo varovana poslopja (vojašnice, politične , bančne,...) in je slikanje, snemanje STROGO prepovedano.
Zelo so bogati, standard ni slab, kava je v povprečju 4 €.
Res je, da imajo 1,5 milijonov beguncev iz Sirije. Najhuje je, ko se ti za nogo obesi mala punčka, stara 2 ali 3 leta in te prosi za kos kruha. Srce se ti trga, sploh ko to VIDIŠ in pomisliš, da obstajajo ljudje, ki so DEJANSKO bogi in reveži.
Potovanje v Libanon je res doživetje, baje obstaja v notranjosti veliko gora s smučišči in naj bi bilo vse vrhunsko. Seveda sem bil jaz tam oktobra, ko je bila temperatura 27C.
Edina težava, katero bi lahko kdorkoli imel, če računate na pot v Libanon : V državo NIKAKOR ne morete vstopiti z Izraelskim žigom v potnem listu.
Pa srečno pot tisti, ki greste.
sirus
# 15.02.2017 ob 07:20
uizzi

Bralno nerazumevanje, zaradi vojne in begunskega kaosa jim je rast padla na okoli 0.

KLIPAN

Libanon je bil mišljen kot krščanska država, ampak saj veš kako je, kjer ima religija miru visoke deleže...
firtoh
# 15.02.2017 ob 08:02
sirus
Ti bi torej imel v 6 milijonski državi 4 milijone beguncev?Ne bi pa imel 300 v 2 milijonski.
Libanonu se lahko zgodi Kosovo.
mc007
# 15.02.2017 ob 07:05
Lani sem bil v Bejrutu en teden. Izreddno mesto, izredna država. Če nimaš pomislekov, da je tam vojna (nekateri jih imajo), je to fantastičen izlet. Priporočam resnično.
KLIPAN
# 15.02.2017 ob 06:31
In seveda bodo nekateri spet začudeni, da obstajajo tudi napredne muslimanske države, pa take ki gostijo miljon in pol beguncev.
Sicer pa:
"Ko so leto dni in pol kasneje sirske sile, ki so jih podpirale ZDA v zameno za njihovo podporo proti iraškemu voditelju Sadamu Huseinu,......."
No comment.
frozen pingvin 2
# 15.02.2017 ob 08:39
begunec si, ko iščeš varnost v sosednji državi za čas vojne v tvoji državi.

ko pa prepotuješ pet držav in iščeš samo najvišje socialne prejemke, pa nisi begunec, ampak si zgolj ekonomski migrant.

zato primerjava koliko beguncev je sprejela evropa in koliko libanon ni na mestu.
mare008
# 15.02.2017 ob 06:55
Libanon je vedno veljal za Švico bližnjega vzhoda. Škoda da imajo izraelce za sosede, ker jih vsake par let, ko si nekako opomorejo, bombardirajo....
paraBellum
# 15.02.2017 ob 13:41
KLIPAN
Aja, kdo pa je mislil postaviti krščansko državo v islamskem okolju??
A se kristjanom v Libanonu godi kaj hudega??
Po moje mnogo manj, kot v "osvobojenem in demokratiziranem" Iraku in Libiji.


Libanon je bil do prve polovice 20. stoletja večinsko krščanska država. Še danes je 40% kristjanov.
Če je kristjanom v Libanonu kaj hudega? Si pozabil 15 letno državljansko vojno ki se je bila na osnovi verskih in sektaških razlik?
pašeresje
# 15.02.2017 ob 11:29
če ne bi sprejeli milijonov beguncev, bi bili vedno stabilna država, tako so pa totalno odvisni od svojih sosed

in ja KLIPAN je dejal muslimanska država,
ampak le zato ker so sprejeli toliko beguncev,
(niso postali napredni zaradi beguncev), PRED TEM se je Libanonu reklo bližnjevzhodni Pariz!
cairns
# 15.02.2017 ob 11:20
Libanonci po letih politične nestabilnosti z optimizmom zrejo v prihodnost

V Libanonu ni bilo nobene ''politične nestabilnosti'', ampak so problemi nastali ko so muslimani postali večinsko prebivalstvo. Takrat so se začele dogajati spremembe na slabše in na koncu do državljanske vojne. Muslimani so začeli zatirati kristjane in Žide.
Sicer pa najboljše prikaže video:

https://www.youtube.com/watch?v=PFO1Atjo
Uoo&t=1437s
Homer.
# 15.02.2017 ob 09:10
@frozen pingvin 2
Seveda je na mestu!
Sosednje države so namreč polne beguncev in je nemogoče, da bi to prenesle

Povedano v številkah:
27% vseh sirskih beguncev gosti Libanon
Za primerjavo, cela EU zgolj 7% in sama Nemčija 3%
(podatki UNHCR)

In še druge sosednje države:
Turčija je sprejela 42%
Jordanija 15%
Irak (kljub temu da ima tudi svoje begunce) 6%

In ti praviš, da bi sosednje države morale sprejeti še beguncev, ker so pač sosednje?
Ne gre, ker to niso "normalne" okoliščine, kjer je govor o stotinah beguncev, ampak so milijoni....
uizzi
# 15.02.2017 ob 08:25
Sirus

Ne me narobe razumeti. Nimam nekega izdelanega mnenja o Libanonskem gospodarstvu, imam pa mnenje o begunski politike Evrope.

Evropa ima zelo slabo samopodobo in je polna strahu ter predsodkov, če se boji nekaj beguncev iz Sirije. Ali ta strah izvira iz verske nestrpnosti, sebičnosti ali povsem drugih razlogov, ne vem. Vem pa, da ko prevlada retorika nestrpnosti, se nikomur ne obeta nič dobrega.
sirus
# 15.02.2017 ob 07:58
uizzi

Država dolgoročno išče nove poti rasti, ki se je od lepih številk, 8 do 9 odstotkov v času pred izbruhom vojne v Siriji leta 2011, znižala na manj kot dva odstotka.

Konkretno na 1% v letu 2015. Glede beguncev, še sami ne vedo, koliko točno jih imajo, kaj šele, da bi za vse primerno skrbeli (so tako šibka država, da imajo "open borders" in se vsak sprehaja not in ven). Če bi UNHCR deloval kot je treba in bi jim v EU ukinili socialo, bi bili verjetno bolj v Libanonu kot na poti v Evropo.

KLIPAN

Francozi, ki so ga oddvojili od Sirije v 20ih letih prejšnjega stoletja... Imeli so religijsko državljansko vojno v 80ih z vmešavanjem obeh sosednih držav.
cairns
# 15.02.2017 ob 11:22
nuLanuLa
To je tako, kot bi SLovenija sprejela 4,5 mil ljudi. Mi pa stokamo, ko imamo 80 prosilcev za azil.

Tebi pa matematika res ni močnejša stran.
ZETAC
# 15.02.2017 ob 10:31
klipan@In seveda bodo nekateri spet začudeni, da obstajajo tudi napredne muslimanske države..
Libanon je bil še pred vojno znan ko bližnjevzhodna Švica in muslimanii niso bili v večini. Sedaj je muslimanov dobra polovica, kristjani pa so še vedno zelo števični...tu bi bilo potrebno verjetno tudi iskati razlike v razvitosti Libanona v primerjavi z njegovimi sosedi, so pa vojno v Libanonu zakuhali muslimani, kot še marsikje drugod.
SpicyWeiner
# 15.02.2017 ob 10:31
Libanon je bil nekoč biser bližnjega vzhoda, s cvetočim gospodarstvom in finančnim sektorjem, dokler ga niso preplavili muslimanski begunci iz Palestine, ki so nato spreobrnili demografsko sliko celotne države kar je privedlo do državljanske vojne in zatona te države... zares žalostna zgodba
samogledam
# 15.02.2017 ob 08:35
no ne vem, na zadnje 2006 ko smo inzenirji ucil libanonce o statiki....je okoli nas na gradbisce priletela bomba...na sreco so nas vojaki zascitili in odpeljali na varno...jaz jim nic ne verjamem, tako kot onim v bosni ne.
uizzi
# 15.02.2017 ob 06:56
Ja, sprejeli so približno toliko beguncev, kot 500 mio Evropejcev. Evropa je skoraj klecnila, oni so na poti k stabilnosti...

Vse je odvisno od percepcije in vrednot, ki jih družba ima.
KLIPAN
# 15.02.2017 ob 09:27
@frozen pingvin2
"ko pa prepotuješ pet držav in iščeš samo najvišje socialne prejemke, pa nisi begunec, ampak si zgolj ekonomski migrant."

Kaj pa si, ko iščeš višje socialne prispevke v Avstriji?
GORILA
# 15.02.2017 ob 09:20
@energetik
uizzi, a je v Libanonu kak "begunec" izvedel teroristični napad?

A ga je mogoče v Sloveniji??
mr polh
# 15.02.2017 ob 19:47
Žalostno in zaskrbljujoče je to, da se jih mirno lahko poruši kadar se zlobnežem to zahoče, investra se milijone v propagando in določene rušilne skupine pod pretvezo.
nuLanuLa
# 15.02.2017 ob 09:18
To je tako, kot bi SLovenija sprejela 4,5 mil ljudi. Mi pa stokamo, ko imamo 80 prosilcev za azil.
rarrog
# 15.02.2017 ob 09:04
Bodo okupatorji Palestine poskrbeli, da Libanoncem ne bi šlo preveč dobro.
Unssen
# 15.02.2017 ob 07:49
@mc007; 15.02.2017 ob 07:05
Lani sem bil v Bejrutu en teden. Izreddno mesto, izredna država. Če nimaš pomislekov, da je tam vojna (nekateri jih imajo), je to fantastičen izlet. Priporočam resnično.


Wow. Že leta imam željo iti v Libanon, saj mi je v mojih očeh vedno bil nekaj posebnega. Lahko prosim poveš malo več. Glede varnosti, glede samega prihoda če so komplikacije, kakšni so ljudje, kakšna je zasičenost s turisti ipd.
symreb
# 20.02.2017 ob 04:30
@Klipan

Libanon je muslimanska država? Hm, včasih so bili večinsko Kriščanska država.

Zanimivo.
rush
# 15.02.2017 ob 09:59
Kljub majhnosti, država ima le dobrih 6,1 milijona prebivalcev, so namreč na široko odprli vrata beguncem iz sosednje Sirije: sprejeli so jih kar 1,5 milijona.

To je čista laž! Libanonska vojska je nesposobna zapreti in braniti svoje meje. Nekontrolirani prehodi čež dolino Beka so njihova vsakdanjost. Hezbolah je edini razlog, da daesh-a še ni v državi. Libanonci nad Sirci niso čisto nič navdušeni in dnevno prebiramo in poslušamo o šikaniranju, zastraševanju in izkoriščanju le teh. Mačehovski odnos Sirije do Libanona v preteklih letih je naredil svoje.
Hudo pomankanje vode in elektrike, na tone smeti, huda polucija zraka in zelo zelo slaba cestna infrastruktura ter zastarela ter uničena kanalizacija niso nič v primerjavi s pokvarjenimi in skorumpiranimi politiki. Zadnje parlamentarne volitve so imeli leta 2009 in si poslanci kar sami podeljujejo mandate.
Beirut, mesto bede in blišča. Visoke stolpnice, milijonski penthausi, bling bling marina za prestižne jahte bogatih šejkov in poslovnežev iz celega BV. Na drugi strani sestreljene stavbe, podgane, ščurki in revščina. Mesto razdeljeno na kartele, kjer se različne religije (18 uradnih) med seboj ne mešejo.
Za tiste, ki bi tam dopustovali priporočam tudi ogled Byblosa, Baalbeka, Batrouna, Sidona, Tira in, če smučate Farayo.....
sirus
# 15.02.2017 ob 08:40
samogledam

Tega leta je imel Hezbolah vojno z Izraelom.
uizzi
# 15.02.2017 ob 07:28
Sirus

:)

Zaradi begunskega kaosa? Res zaostajam pri razumevanju prebranega, ker res ne vem kje si ti to prebral iz zgornjega

Ne dvomim pa, da je vojna v sosednji državi vplivala na gospodarstvo, vsepovsod bi.

Vi pa kar iščite izgovore, dejstvo ostaja, da je mali Libanon sprejel približno toliko beguncev, kot velika Evropa brez kakšnih večjih pretresov. Tukaj smo pa skoraj v vojnem stanju.
uizzi
# 15.02.2017 ob 08:34
Energetik10

Koliko so jih pa izvedli v EU?
sirus
# 15.02.2017 ob 09:20
Homer.

Je dovolj prostora na nevojnih območjih v Iraku in Siriji, da sami gostijo svoje begunce. Irak ima 35 mio prebivalcev, od tega Mosul z ISIS okolico okoli 1 mio.
sirus
# 15.02.2017 ob 08:37
uizzi

V nekontroliranih imigrantskih valovih so vse prej kot le begunci iz Sirije. V Libanonu in Jordaniji pa so 99% iz Sirije, še kak ISISovec vmes (v Libanonu imajo nekaj osvojenih vasi na meji).
sirus
# 15.02.2017 ob 08:07
firtoh

Tako je, njihovi problemi, njihove rešitve... sicer jih je največ v Siriji notranje razseljenih, okoli 6-7 mio. Libanonu se lahko zgodi Singapur, tako meni uizzi.
Krimsky
# 15.02.2017 ob 07:11
Ekonomisti so nam pokvarili dojemanje sveta.
S tem ne mislim, da so kakorkoli 'krivi', ... ampak zavedeni, zaslepljeni, ujeti v svoje fantazme, da znajo nekaj napraviti ... česar v resnici ne znajo.
~
Zanašanje na centralno banko, da bo premaknila stvari naprej ... je pobožna želja, denarju lahko tudi spodleti. Ne deluje povsod in vedno, in včasih ... sploh ne deluje, ker ne naleti na dovolj tistih, ki bi se ujeli v "Obogateli boste!", ... ko ... obljubljeno bogastvo na neki točki ne more več poganjati stvari naprej ...
~
Ena od premnogih definicij denarja bi se lahko glasila tudi, da gre za enega od načinov organiziranja življenja družbe, ... drugi načini so dogovor, načrt, vizija, volja ... Ekonomisti želijo verjeti, da bo denar vedno zmogel organizirati družbo ... pa ne bo. Donos pušča ljudi prazne, razočarane, ... zadovolji nas lahko le občutek, da smo nekaj napravili zares dobro. Dobro za sto let naprej ali nazaj, dobro, tudi če gledaš z drugega konca vesolja.
~
Kuba je izobrazila toliko zdravnikov, da lahko z njimi zasipa ZDA, Venezuelo, Brazilijo ...
So za to rabili kakšen denar? Prav nobenega, naslonili so se na dogovor, načrt, vizijo, voljo ...
energetik10
# 15.02.2017 ob 08:26
uizzi, a je v Libanonu kak "begunec" izvedel teroristični napad?
mstrgar1
# 15.02.2017 ob 07:53
Kadar se objavi članek o državi bližnjega vzhoda, ki ni v vojni, me vedno zaskrbi, kaj tam sledi. Gospodarji vojn svojih lovk ne držijo pri miru nikoli, sejanje kaosa jim je najljubša dejavnost in nato vzpostavljanje svojega reda.
KLIPAN
# 15.02.2017 ob 07:35
@sirus
"Libanon je bil mišljen kot krščanska država, ampak saj veš kako je, kjer ima religija miru visoke deleže..."

Aja, kdo pa je mislil postaviti krščansko državo v islamskem okolju??
A se kristjanom v Libanonu godi kaj hudega??
Po moje mnogo manj, kot v "osvobojenem in demokratiziranem" Iraku in Libiji.
Kazalo