Volišča so se odprla ob 7. uri po lokalnem času. Prvi uradni izidi naj bi bili znani okrog 23. ure po lokalnem času, izidi vzporednih volitev pa po zaprtju volišč ob 19. uri. Drugi krog bo hkrati z evropskimi volitvami 25. maja. Foto: Reuters
Volišča so se odprla ob 7. uri po lokalnem času. Prvi uradni izidi naj bi bili znani okrog 23. ure po lokalnem času, izidi vzporednih volitev pa po zaprtju volišč ob 19. uri. Drugi krog bo hkrati z evropskimi volitvami 25. maja. Foto: Reuters
Vodja Sirize Aleksis Cipras v primeru zmage napoveduje spremembo t.i. politike zategovanja pasu. Foto: EPA

Sodeč po javnomnenjskih raziskavah, bo v večini mest in regij potreben drugi krog volitev. Le nekaj kandidatov iz manjših mest naj bi namreč že v prvem krogu dobilo absolutno večino glasov.

Posebej pomembne so volitve v dveh največjih mestih, Atenah in Solunu, kjer živi skupaj skoraj polovica vseh državljanov. V Atenah se zmaga obeta sedanjemu županu Giorgosu Kaminisu, ki ga podpirajo socialisti in demokratična levica. V Solunu pa naj bi nov mandat osvojil neodvisen, levi sredini naklonjeni župan Gianis Butaris.

Po raziskavi instituta VPRC bi levousmerjena stranka Siriza, ki nasprotuje politiki varčevalnih ukrepov in računa na nezadovoljstvo ljudi z varčevalnimi ukrepi, na lokalnih volitvah dobila 28 odstotkov glasov, medtem ko bi konservativno Novo demokracijo premierja Samarasa podprlo 24 odstotkov volivcev.

Lokalne volitve ali referendum o vladi?
Siriza je volitve že označila za referendum o vladi, njen vodja Aleksis Cipras, tudi kandidat za predsednika Evropske komisije, pa je napovedal, da bo v primeru zmage svoje stranke na volitvah zahteval predčasne volitve. To bi lahko Grčijo pahnilo v daljše obdobje politične nestabilnosti.

Samarasova Nova demokracija je v predvolilni kampanji obljubljala politično stabilnost, dodaten udarec zanjo pa bi bil slab rezultat njene koalicijske partnerke, levosredinskega zavezništva Elia, ki ga podpira grška socialistična stranka Pasok. Glede na javnomnenjske raziskave je podpora socialističnemu Pasoku padla na le še pet odstotkov.

Številni prebivalci Grčije Pasoku pripisujejo odgovornost za gospodarske težave v državi, saj je ta stranka državo vodila skoraj tri desetletja. V primeru slabe udeležbe na volitvah bi lahko Pasok celo izpadel iz parlamenta, Samarasa pa bi doletela politična kriza.

Stabilnost, a za koga?
Nekateri znaki naj bi nakazovali, da Grčija vstopa v obdobje stabilnosti, a številni državljani napredka ne čutijo. Grško gospodarstvo ne ustvari dovolj delovnih mest za znižanje brezposelnosti. Tretjina Grkov živi pod mejo revščine, vlada pa še naprej znižuje plače in pokojnine ter zvišuje davke.