Macron je dejal, da je z gladko zmago na predsedniških in parlamentarnih volitvah dobil širok mandat volivcev za spremembe oziroma za to, da Francijo popelje na "radikalno novo pot". Obljubil je, da bo Franciji vrnil kolektivno dostojanstvo.

Zmanjšanje števila poslancev za tretjino
V tem kontekstu je napovedal zmanjšanje števila poslancev za eno tretjino. Po Macronovem načrtu bi število poslancev v spodnjem domu parlamenta oziroma nacionalne skupščine zmanjšal z zdajšnjih 577 na 385, v zgornjem domu oziroma senatu pa s 348 na 232. S tem bi dosegel večjo učinkovitost vladanja.

Spremembe po potrebi tudi na referendum
"Manj številčen parlament, ampak z okrepljenimi sredstvi, to je parlament, v katerem bo delo bolj tekoče, to je parlament, ki dela bolje," je dejal in se zavzel za več učinkovitosti na vseh oblastnih ravneh. "Ne želim kozmetičnih ali polovičnih ukrepov. O reformah bo glasoval parlament, če pa bo potrebno, jih bom dal v presojo tudi volivcem na referendumu," je dodal.

Jeseni konec izrednih razmer
Francoski predsednik je za jesen napovedal ukinitev izrednih razmer, ki so bile uvedene po terorističnih napadih jeseni 2015, v katerih je umrlo 130 ljudi. "Svoboščine, ki so bile Francozom odvzete z uvedbo izrednih razmer, so predpogoj za močno demokracijo," je dejal.

Oba domova francoskega parlamenta, t. i. kongres, se le izjemoma sestaneta na skupnem zasedanju, ponedeljkov govor Macrona pa je njegov prvi veliki notranjepolitični nastop po zmagi na volitvah 7. maja. Macronovo gibanje Naprej, republika je nato junija zmagalo tudi na parlamentarnih volitvah in ima večino v parlamentu, kjer je skupaj z zavezniško stranko MoDem osvojilo 351 od 577 sedežev.

Govor o "stanju v državi" bo postal tradicija
Macron je napovedal, da bo vsako leto prišel na zasedanje kongresa, in oba domova seznanil s svojim delovanjem po vzoru govora o stanju v državi, kakršnega ima v kongresu enkrat letno ameriški predsednik. Na tokratnem zasedanju je bilo nekaj poslanskih sedežev praznih, saj predstavniki radikalne levice in komunistov sejo bojkotirajo.

Macron je sicer šele tretji francoski predsednik, ki je parlamentarce nagovoril v gradu Versailles. Njegov predhodnik Francois Hollande je tam govoril nekaj dni po terorističnih napadih 13. novembra 2015, Nicolas Sarkozy pa junija 2009.

V torek bo pred kongresom nastopil še francoski premier Edouard Philippe, ki bo predstavil vladni program.

Policija aretirala desničarskega skrajneža
Medtem pa je francoska policija potrdila, da je v enem od pariških predmestij aretirala 23-letnega desničarskega skrajneža, ki je obtožen, da je na francoski državni praznik, dan Bastilije, 14. julija načrtoval atentat na predsednika Macrona. Po aretaciji je povedal, da je nameraval napasti tudi "muslimane, Jude, temnopolte in homoseksualce".