Protestniki med spremljanjem Macronovega govora. Foto: Reuters
Protestniki med spremljanjem Macronovega govora. Foto: Reuters
Rumeni jopiči
Del protestnikov zahteva odstop predsednika Macrona. Foto: Reuters
Emmanuel Macron
Vprašanje je, ali so Macronove obljube pomirile zadosten del nezadovoljnih državljanov. Foto: Reuters
Bo Macron uspel pomiriti protestnike?

Macron je med drugim obljubil dvig minimalne plače za 100 evrov na mesec in davčne olajšave za upokojence. Oblasti so že pred tem sporočile, da ne bodo uvedle dodatnega davka na goriva, ki je razjezil množice po državi in sprožil večtedenske proteste ter izgrede v francoskih mestih. Številni protestniki nosijo rumene jopiče, po katerih so protesti dobili ime. Demonstranti opozarjajo predvsem na previsoke življenjske stroške.

Kot poroča BBC, številni vidni udeleženci protestov z Macronovimi napovedmi niso zadovoljni. Policijski viri so za francosko televizijo BFMTV dejali, da je tudi v torek potekalo 170 protestov, v okviru katerih je bilo 45 cestnih zapor, zbralo pa naj bi se manj kot 2.000 ljudi.

Poziv k "premirju"
Medtem pa je 51-letna Jacline Mouraud, ki predstavlja enega glavnih glasov protestniškega gibanja, pozvala k "premirju" zaradi predsednikovega popuščanja. Ravno njen video, v katerem se je pritoževala zaradi povišanih cen goriv, naj bi sprožil proteste rumenih jopičev. "Zdaj moramo priti iz krize," je dejala. Meni, da protestniki ne morejo "celega življenja preživeti na krožiščih".

"Premalo prepozno"
Drugi vidni protestniki (gibanje namreč nima vodij) Macronov načrt zavračajo. Maxime Nicolle, videe katere so protestniki tudi množično delili, je dejala, da je "premalo prepozno". Benjamin Cauchy pa se pritožuje nad "polovičarskimi ukrepi". Pozdravlja sicer dvig minimalne plače za 100 evrov, a sprašuje, kaj je Macron obljubil ljudem s srednjimi prihodki, ki so prav tako pod velikim finančnim pritiskom.

Dvig minimalne plače bi pomagal 2,6 milijona ljudem, kažejo podatki vlade. Kot je za Radio Slovenija poročala Erika Štular, je Macron obljubil olajšave za upokojence z dohodki pod 2.000 evri in neobdavčeno božičnico. Na drugi strani pa je predsednik napovedal tudi odločnejši boj proti izogibanju plačevanja davkov. Ni pa se odrekel odpravi davka na bogate. "To bi nas oslabilo, moramo ustvariti delovna mesta," je dejal Macron.

BBC navaja anketo, narejeno po Macronovem govoru, ki kaže, da 59 odstotkov anketiranih z govorom ni bilo zadovoljnih, medtem ko jih je 40 odstotkov bilo.

Macronove napovedane ukrepe pa je pohvalila organizacija delodajalcev Medef, saj naj bi bili osredotočeni na kupno moč ljudi in naj ne bi bili uperjeni zoper podjetja.

Premier Philippe branil Macronove ukrepe
Medtem je premier Edouard Philippe v parlamentu branil ukrepe, ki jih je napovedal Macron. "Močno moramo pospešiti ukrepe za najslabše plačane," je poudaril Philippe. Večkrat je poudaril, da želi vlada iti "dlje, močneje, hitreje", poroča francoski časopis Le Figaro.

Glede povečanja minimalne plače za 100 evrov neto mesečno je premier povedal, da to podjetij ne bo stalo niti evra. "Ukrep bo financirala država," je poudaril. Potrdil je tudi, da nadure ne bodo obdavčene, kar bo veljalo tako za zaposlene v zasebnem sektorju kot javne uslužbence.

Napovedal je tudi javno razpravo na željo predsednika, med drugim o ekološkem prehodu, davčni politiki in organizaciji države. Potekala naj bi med 15. decembrom in 1. marcem. "Veliko bo za poslušati in potem veliko za narediti," je povedal.

Strošek ukrepov do deset milijard evrov
Celoten strošek Macronovih ukrepov naj bi znašal od osem do deset milijard evrov, zaradi česar naj bi Francija prekršila EU-jevo omejitev proračunskega primanjkljaja v višini treh odstotkov v letu 2019. Predsednik parlamenta Richard Ferrand je dejal, da bo primanjkljaj višji le začasno in da ne bo zelo velik. Macronova vlada je sicer načrtovala 2,8-odstotni primanjkljaj, prihodnje leto pa bi lahko znašal 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda.

Postavlja se vprašanje, ali bo francoski proračun prihodnje leto v skladu s pravili EU-ja, ki določajo, da mora biti primanjkljaj nižji od treh odstotkov BDP-ja. Evropska komisija je sporočila le, da pozorno spremlja vpliv napovedanih ukrepov na francoski primanjkljaj.

Macron sicer ni pojasnil, kje bodo vzeli sredstva, potrebna za napovedane ukrepe, ne da bi to vplivalo na javne finance. Opozicija očita, da bodo tudi te ukrepe plačali običajni državljani in ne najbogatejši.

Francoski minister za proračun Gerald Darmanin je medtem v senatu ocenil, da bodo v ponedeljek napovedani ukrepi državo stali šest milijard evrov. Še štiri milijarde bodo izgubili zaradi zamrznitve zvišanja trošarin na gorivo, ki ga je vlada napovedala že pred tem.

Več francoskih levih opozicijskih strank je v parlamentu že vložilo zahtevo za glasovanje o nezaupnici francoski vladi zaradi ravnanja ob protestih. O njej bodo glasovali v četrtek, vendar pa je parlament najverjetneje ne bo podprl, saj imajo tri stranke, ki so vložile zahtevo, zgolj 62 poslancev v 577-članskem parlamentu.

Bo Macron uspel pomiriti protestnike?