Španska vlada je odlok objavila v uradnem listu. Zapisala je, da je Kataloniji uradno odvzela avtonomijo in prevzela naloge in pristojnosti katalonske regionalne vlade. Večino nalog in pristojnosti predsednika in podpredsednika Katalonije, Carlesa Puigdemonta in Oriola Junquerasa, je prevzela namestnica španskega premierja Soraya Saenz de Santamaria, medtem ko so preostali ministri vlade premierja Mariana Rajoya prevzeli naloge in pristojnosti tistih katalonskih ministrstev, ki se vsebinsko prekrivajo z njihovimi resorji.

Puigdemont in vsi člani njegove vlade so bili obenem odstavljeni s svojih položajev. Skupno je bilo odstavljenih kar 150 sodelavcev katalonske vlade. Saenz de Santamaria naj bi se še danes sešla z državnimi sekretarji, ki naj bi dejansko vodili posle katalonskih regionalnih ministrstev.

Zaprtje katalonskih diplomatskih predstavništev
Madrid je odredil tudi zaprtje katalonskih diplomatskih predstavništev v tujini, med drugim v Franciji, Veliki Britaniji, ZDA, Avstriji in Italiji. Skupaj z drugimi veleposlaniki sta bila odpoklicana tudi katalonski predstavnik v Madridu Ferran Mascarell i Canalda in predstavnik pri EU-ju Amadeu Altafaj i Tardio. Ukinili so tudi poseben svetovalni svet za tranzicijo Katalonije v neodvisnost in komisijo, ki jo je Puigdemont ustanovil, da bi preiskala "kršenje temeljnih pravic" med policijskim posredovanjem 1. oktobra.

Ponoči sta bila odstavljena vodilna predstavnika katalonske policije Mossos d'Esquadra, njen prvi mož Josep Lluis Trapero in generalni direktor Pere Soler. Špansko tožilstvo je poleg tega napovedalo, da bo v prihodnjih dneh vložilo obtožnico proti Puigdemontu zaradi upora, sodišče pa bo nato odločilo, ali jo bo sprejelo ali ne. Ob morebitni obsodbi bi lahko Puigdemontu grozilo do 30 let zapora.

V uradnem listu je španska vlada sicer še ponovila, da bo pri vodenju Katalonije spoštovala načela preudarnosti in sorazmernosti ter določbe o katalonski samoupravi.

Puigdemont za "demokratično nasprotovanje"
Puigdemont je Katalonce pozval k "demokratičnemu nasprotovanju" uvedbi neposrednega nadzora Madrida in se zavezal, da si bo še naprej prizadeval za "svobodno državo". "Najboljši način za zaščito tega, kar smo dosegli, je demokratično nasprotovanje uporabi 155. člena," je povedal v nagovoru. Uporabo 155. člena španske ustave, s katerim je Madrid Kataloniji začasno odvzel avtonomijo, je označil za "naklepni napad na večinsko voljo Kataloncev". Izpostavil je, da je v nasprotju z demokracijo. "V demokratičnih družbah lahko samo parlamenti izbirajo ali razrešujejo predsednike."

Zdaj so po njegovih besedah ključni "potrpežljivost, vztrajnost in zaupanje v prihodnost". "Vztrajajmo še naprej (...) brez nasilja in žalitev," je poudaril in dodal, da "bodo še naprej delovali za svobodno državo".

V Rajoyevem kabinetu današnjim besedam Puigdemonta "ne pripisujejo neke teže", saj da je bil odstavljen in je zdaj le še "zamenjan predsednik Generalitata", kakor se imenuje katalonska vlada. Prepričani naj bi bili sicer še, da njegovo vedenje "spada v domeno pravosodja" oziroma da bi moral zaradi njega odgovarjati na sodišču.

Pozneje se je s tvitom oglasila Rajoyeva Ljudska stranka (PP), ki je Puigdemontov poziv k "demokratičnemu nasprotovanju" označila kot znak njegove nepremišljenosti in brezbrižnosti. "To je zelo resno. Neodgovornost Puigdemonta nima meja," menijo v PP-ju.

Madridčani proti neodvisnosti Katalonije
V Madridu je popoldne potekal velik shod za enotnost Španije. Shod v podporo enotnosti Španije in španske ustave se je začel opoldne, kot poroča El Pais, pa se je na trgu Plaza de Colon zbralo več tisoč ljudi. Na trgu so plapolale španske zastave, ljudje pa so vzklikali "Živela Španija", a tudi "Živela Katalonija".

15 dni predvolilne kampanje
V spletni izdaji uradnega lista so poleg tega že tudi zapisane prve podrobnosti glede predčasnih regionalnih volitev v Kataloniji 21. decembra - med drugim to, da bodo imele stranke za volilni boj na voljo 15 dni, saj se bo ta uradno začel 5. decembra. Za zdaj ni jasno, ali nameravajo katalonske stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost, sodelovati na teh volitvah. Javnomnenjske ankete že ves čas kažejo na razdeljenost Kataloncev, saj jih približno polovica podpira neodvisnost, polovica pa ne. Tako tudi nove volitve, podobno kot prejšnje, verjetno ne bodo prinesle bistvenih sprememb.

Gre za ukrepe, ki izhajajo iz petkove odločitve španskega senata, da prvič v zgodovini Španije sproži 155. člen ustave ter tako začasno odvzame avtonomijo Kataloniji in v njej prevzame neposreden nadzor. Po seji senata je Rajoy napovedal razpustitev katalonske vlade in parlamenta ter razpis regionalnih volitev 21. decembra.

Zdaj se postavlja predvsem vprašanje, ali bodo člani katalonske vlade spoštovali odlok Madrida in prostovoljno zapustili svoje položaje. Po pisanju katalonske Vanguardie naj bi imeli na voljo tudi pravne poti, da se uprejo odstavitvi. Vodilni predstavniki katalonske vlade so se zavili v molk in se še niso odzvali na odvzem avtonomije.

Katalonski uradniki naj bi medtem prejeli navodila, kako naj se mirno uprejo ukrepom Madrida, vendar pa ni znano, ali bodo to tudi storili. Zagovorniki neodvisnosti so k državljanski nepokorščini pozvali tudi druge Katalonce.

Shodi za samoupravo in proti njej
Burnemu političnemu dogajanju v petek so sledili množični protesti tako zagovornikov kot nasprotnikov neodvisnosti v več katalonskih mestih, ki so se zavlekli pozno v noč. Udeležilo se jih je na tisoče ljudi. Največ ljudi, okoli 15.000, se je ponoči zbralo na shodu za neodvisnost pred poslopjem parlamenta v Kataloniji. Na manjših protestih skrajno desnih skupin, ki nasprotujejo neodvisnosti, pa so izbruhnili izgredi, med drugim razbijanje oken na zgradbi radia Catalunya. Izgredniki so napadli nekaj mimoidočih in jih laže poškodovali.