Petega osumljenca so prijeli v soboto zvečer, pred tem pa so že prijeli tri Bolgare in enega Afganistanca, ki so zaradi domnevne vpletenosti v tragedijo pristali v priporu, kjer bodo ostali do 29. septembra. Vsi štirje so na sobotnem zaslišanju na sodišču zatrdili, da so nedolžni in se bodo pritožili na pripor. Avstrija bi sicer lahko zahtevala njihovo izročitev.

Policija je prepričana, da so prijeti manj pomembni člani ene od številnih in pogosto brezobzirnih tolp, ki izkoriščajo obupane prebežnike in od njih zahtevajo po več tisoč evrov, da jih pretihotapijo v članice Evropske unije.

Zapuščen tovornjak z 71 razpadajočimi trupli beguncev, ki je prišel iz Madžarske, so v četrtek odkrili južno od Dunaja. Žrtve, med njimi 59 moških, osem žensk in štirje otroci, ki so prišli večinoma iz Sirije, so se domnevno zadušile. Če bo preiskava pokazala, da so bili ljudje mrtvi že v času, ko je tovornjak prispel v Avstrijo, bo glavno odgovornost za preiskavo tragedije prevzela Madžarska.

Papež Frančišek obsodil smrt beguncev
Smrt 71 prebežnikov v Avstriji je obsodil tudi papež Frančišek, ki je pozval k učinkovitemu sodelovanju držav, da se preprečijo tovrstni zločini, ki jih je označil za "žalitev za celotno človeštvo".

Poziv za nujno srečanje ministrov
Zaradi vse hujše begunske krize v Evropi so se Francija, Nemčija in Velika Britanija zavzele za nujno srečanje notranjih in pravosodnih ministrov EU-ja, kjer bi pripravili konkretne ukrepe.

Notranji ministri omenjenih treh držav, Bernard Cazeneuve, Thomas de Maiziere in Theresa May, so v skupni izjavi pozvali luksemburško predsedstvo, naj v prihodnjih dveh tednih pripravi posebno srečanje ministrov.

Trije ministri, ki so se v soboto sestali v Parizu ob robu srečanja o varnosti v javnem prometu, so poudarili nujnost takojšnjega ukrepanja v zvezi s pritokom migrantov. Pozvali so tudi k nujni vzpostavitvi sprejemnih centrov v Italiji in Grčiji, kjer bi registrirali nove prihode, in skupnega seznama "varnih držav izvora".

Nemčija, ki bo letos po napovedih sprejela 800.000 prosilcev za azil, si prizadeva za vzpostavitev takšnega seznama, da bi na ta način sprostil vire za pomoč tistim, ki bežijo pred vojno in preganjanjem.

V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je v EU prispelo že skoraj 340.000 prebežnikov, medtem ko jih je v enakem obdobju lani 123.000, kažejo podatkih evropske agencije za zunanje meje Frontex.

"Pomagati beguncem, ne ekonomskim migrantom"
Ljudi, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, Francija mora sprejeti, je danes povedal francoski premier Manuel Valls. Migranti in begunci, ki bežijo pred "vojno, preganjanjem, mučenjem, zatiranjem, morajo biti dobrodošli", je dejal Valls.

Ob tem pa je poudaril, da je treba omejiti prihod nezakonitim migrantom, ki v Francijo poskušajo priti iz ekonomskih razlogov. "Naša naloga je, da najdemo trajne odzive na osnovi vrednot humanosti, odgovornosti in trdnosti," je še povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Kritično do Madžarske
Francoski zunanji minister Laurent Fabius pa je okrcal nekatere vzhodnoevropske države zaradi po njegovih besedah škandaloznega odnosa do begunske krize, pri čemer je izpostavil Madžarsko.

"Ko vidim nekatere evropske države, zlasti na vzhodu, ki ne sprejemajo kvot, se mi to zdi škandalozno," je Fabius izjavil za radio Europe 1. Posebej je izpostavil Madžarsko in njeno ograjo na meji s Srbijo, ki "ne spoštuje evropskih skupnih vrednot".

Po njegovih besedah Nemčija v begunski krizi ravna pogumno, Francija pa ji pri tem stoji ob strani, "vendar mora Evropa kot celota prevzeti odgovornost".

Bodeča žica postavljena, sledi še ograja
Madžarska je medtem končala postavitev zvitkov bodeče žice na svoji meji s Srbijo, s čimer želi zajeziti število prebežnikov, ki želijo prečkati mejo. Postavitev žične ovire so dokončali dva dni pred zastavljenim rokom, sedaj pa sledi še postavitev štiri metre visoke ograje, ki jo madžarska vojska že izdeluje in bo po navedbah madžarskega obrambnega ministrstva "zagotavljala obrambo pred nezakonitim prečkanjem meje". Trenutno mejo nadzoruje okoli 1.000 mejnih policistov, še 2.000 pa naj bi jih tja napotili s 1. septembrom.