Stranka VMRO-DPMNE je sporočila, da je parlamentarna razprava o spremembah ustave – te so potrebne za uresničenje sporazuma z Grčijo, da bi ime države spremenili v Severno Makedonijo – postala brezpredmetna. Po mnenju stranke so državljani jasno pokazali, da so proti spremembi imena države, povzema srbska tiskovna agencija Tanjug.

Razprava se bo nadaljevala jutri, ko je predvideno tudi dokončno glasovanje. Za ustrezne ustavne spremembe vladna koalicija pod vodstvom socialdemokrata Zorana Zaeva potrebuje 81 od skupno 120 poslanskih glasov. VMRO-DPMNE ima v parlamentu 51 poslancev, zato že pred glasovanjem kaže na to, da ustavne spremembe ne bodo dobile dovolj podpore.

Socialdemokrati Zaeva so v primeru neuspeha že predtem napovedovali predčasne volitve. Zdaj so sporočili, da bo "parlamentarna večina v naslednjih nekaj dneh razpisala izredne parlamentarne volitve", če bo opozicija še naprej "blokirala prihodnost Makedonije". Na volitvah se socialdemokratom obeta krepitev moči v parlamentu.

ZDA kritične do opozicije
Ameriški asistent državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve Wess Mitchell je v sredo izrazil razočaranje nad makedonsko opozicijo in vodjo VMRO-DPMNE-ja Hristijana Mickoskega pozval, naj vendarle podpre sporazum, da bi Makedonija lahko nadaljevala pot v Nato in Evropsko unijo. Mickoski je Mitchellu odvrnil, da je njegova zahteva neuresničljiva, odgovornost za propad t. i. prespanskega sporazuma med Grčijo in Makedonijo pa je pripisal vladi Zaeva.

Makedonija začenja pogovore z Natom
Kljub vsemu so predstavniki Makedonije danes v Bruslju začeli predpristopne pogovore z zvezo Nato. Dvodnevnih pogovorov o podrobnostih članstva, vključno s političnimi, vojaškimi in pravnimi vprašanji, se udeležuje makedonska obrambna ministrica Radmila Šekerinska-Jankovska.

Pogovorom navkljub je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pred kratkim poudaril, da lahko Makedonija podpiše pristopni protokol, "ko bodo končane vse ustavne spremembe za novo ime države", na svoji spletni strani navaja Nato, ki tudi ime države zapisuje kot Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, pod katerim je bila država sprejeta v Združene narode.

Prespanski sporazum, ki sta ga podpisala makedonski premier Zaev in grški kolega Aleksis Cipras, predvideva preimenovanje Makedonije v Severno Makedonijo. V zameno bi Grčija odpravila blokado pri njenem vključevanju v EU in Nato.

Makedonski oblasti so podporo ideji med prebivalstvom preverile na posvetovalnem referendumu, a ta zaradi prenizke udeležbe ni uspel, čeprav je sporazum podprla velika večina tistih, ki so prišli na volišča. Zatem se je začel boj za interpretacijo izida – v vladi so si izid razlagali kot zeleno luč za spremembo ustave, v opoziciji pa kot jasen signal, da so državljani proti.

Sporazum pretresa tudi grško vlado
Sporazum maje tudi vladno koalicijo v Grčiji pod vodstvom premierja Ciprasa. V koalicijski stranki Neodvisni Grki na drugi strani sporazumu nasprotujejo in grozijo z odhodom iz koalicije – s čimer bi vlada tudi izgubila večino. V sredo je zaradi spora z vodjo Neodvisnih Grkov Panosom Kamenosom odstopil glavni pogajalec z makedonsko stranjo in zunanji minister Nikos Kocjas, ki je vlado obdolžil nezadostne podpore. Cipras je kljub odstopu in grožnjam obljubil, da bo "zavaroval" Prespanski sporazum.