Malezija zatrjuje, da ne more več sprejemati beguncev iz Mjanmara in Bangladeša. Foto: Reuters
Malezija zatrjuje, da ne more več sprejemati beguncev iz Mjanmara in Bangladeša. Foto: Reuters
Malezija
Begunci pogosto tudi po več mesecev preživijo na ladjah. Foto: Reuters

Begunci na prenatrpanih ladjah so obtičali v Malaški ožini, potem ko so jih s tihotapskimi tolpami povezani kapitani zapustili v strahu pred prijetjem. Ljudje na krovu so po pričevanju preživelih večinoma brez hrane in vode. Do zdaj so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP rešili okoli 1.600 ljudi, vendar pa naj bi jih na morju ostalo še 6.000.

"Kaj pričakujete od nas? Bili smo zelo prijazni do ljudi, ki so se pojavili na naših mejah. Z njimi smo ravnali človeško, vendar ne morejo prihajati v takem številu na naše obale," je zavrnitev dveh ladij s 500 in 300 begunci na krovu obrazložil namestnik malezijskega notranjega ministra Wan Junaidi in dodal, da želijo na ta način poslati sporočilo, da niso dobrodošli.

Zatočišče beguncem sta zavrnili tudi Indonezija in Tajska, čeprav so jih h gostoljubju pozivali Visoki komisariat ZN-a za begunce, mednarodne humanitarne agencije in aktivisti za človekove pravice.

Zatirani doma, nezaželeni v soseščini
Med begunci so večinoma prebivalci Bangladeša in pripadniki muslimanske etnične manjšine Rohingja, ki so v večinsko budističnem Mjanmaru žrtve preganjanja in zatiranja. Države jugovzhodne Azije že leta po tihem ignorirajo kalvarijo 1,3 milijona pripadnikov te skupnosti, od katerih jih je v zadnjih treh letih več kot 120.000 z ladjami poskušalo pobegniti v druge države.

Rohingje so v Mjanmaru žrtve popolne diskriminacije. Praktično so brez državljanstva, saj oblasti ne priznavajo njihovega obstoja, s tem pa so jim onemogočeni izobraževanje, zdravstvena oskrba in prosto gibanje. Nenehno so tarča napadov vojske in tolp budističnih nacionalistov, zaradi česar so bili mnogi prisiljeni zapustiti svoja domovanja in zemljo.

Sosednje države niso pripravljene pomagati v humanitarni krizi, saj se bojijo, da bodo s sprejetjem nekaj revnih in pretežno neizobraženih beguncev sprožile neustavljivi val priseljevanja. Hkrati so se na vseh regionalnih srečanjih uklonile volji mjanmarskih oblasti in o tej tematiki niso razpravljali. Na poti v boljše življenje so se Rohingjam v zadnjih letih pridružili še prebivalci Bangladeša, ki skušajo zbežati iz revščine.

"Gre za življenja"
S stopnjevanjem begunske krize je Tajska vseeno napovedala, da bo konec meseca v Bangkoku gostila izredno srečanje, na katerem bodo razpravljali o vzrokih za nastale razmere. Konference naj bi se udeležili predstavniki 15 držav, med njimi tudi iz ZDA in Avstralije.

"Gre za hudo humanitarno krizo, ki zahteva takojšen odziv. Gre za življenja. Regionalne vlade bi morale odločno ukrepati, da bi rešile in zaščitile prosilce za azil in žrtve tihotapljenja, in jih ne odganjale nazaj na morje," je dejal Matthew Smith iz nevladne humanitarne organizacije Fortify Rights.