Na sodišče v Strasbourgu so se obrnili, potem ko je nizozemsko vrhovno sodišče aprila lani zavrnilo sojenje ZN-u z utemeljitvijo, da Združenim narodom ne morejo soditi, ker uživajo imuniteto pred nacionalnimi sodišči.

Imuniteta ZN-u dodeljena zakonito
Evropsko sodišče za človekove pravice je v soglasni razsodbi, ki jo je objavilo v četrtek, razsodilo, da pritožba Mater Srebrenice ni sprejemljiva. Po presoji sodnikov je neutemeljena, ker je dodelitev imunitete Združenim narodom zakonita.

"Če bi nacionalna sodišča dobila jurisdikcijo nad operacijami ZN-a, bi s tem dovolili državam, da se vmešavajo v ključne misije ZN-a za zagotovitev miru in varnosti," so zapisali v razsodbi. Odločitev je dokončna.

Razsodba krši človeške pravice
"Ne morem verjeti v takšno odločitev, saj so bile s tako razsodbo kršene vse človeške in moralne pravice. To je še ena svetovna sramota, za katero ne moreš verjeti, da obstaja," se je hudovala predsednica Združenja mater enklave Srebrenice in Žepe Munira Subašić. Svojcem srebreniških žrtev je tako zmanjkalo pravnih sredstev za pregon nizozemskih modrih čelad in Združenih narodov ter nizozemske vlade kot soodgovornih za najhujši vojni zločin v Evropi po 2. svetovni vojni.

Najbolj krvavo poglavje vojne v BiH-u
Srebrenica je bila med vojno v Bosni in Hercegovini (1992-1995) varovano območje Združenih narodov, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov. Vojska bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN-a, začela 9. julija 1995.

Po padcu enklave dva dni pozneje so srbske sile 8.327 moških in fantov naložile na tovornjake, jih odpeljale in usmrtile, njihova trupla pa so odvrgle v skupna grobišča po širši okolici.