Britanska premierka evropskim voditeljem predlaga dvoletno prehodno obdobje za premik z mrtve točke pogajanj. Foto: Reuters
Britanska premierka evropskim voditeljem predlaga dvoletno prehodno obdobje za premik z mrtve točke pogajanj. Foto: Reuters
Velika Britanija in Evropska unija
Poti Evropske unije in Velike Britanije naj bi se po premierkinem predlogu dokončno ločile dve leti po uradnem izstopu. Foto: EPA
Michael Barnier
Izjave premierke so korak naprej, vendar morajo biti prevedena v natančna pogajalska stališča, opozarja glavni pogajalec EU-ja za brexit. Foto: EPA
Mayeva predlaga dvoletno prehodno obdobje

Premierka predlaga uvedbo dvoletnega prehodnega obdobja, ki bi se začelo po marcu 2019, do takrat naj bi se dogovorili o trajnem trgovinskem sporazumu.

Velika Britanija si v času dvoletnega prehodnega obdobja želi ostati na enotnem evropskem trgu, je dejala premierka, ki je v govoru večkrat poudarila skupne vrednote evropske unije in Velike Britanije. Vir iz britanske vlade je za Reuters dejal, da Velika Britanija pod nobenim pogojem ni pripravljena plačati za dostop do enotnega evropskega trga.

Premierkin govor prihaja pred četrtim krogom pogajanj o brexitu, ki se bo začel v ponedeljek. "Želimo biti vaš najtesnejši prijatelj in partner, medtem ko EU in Velika Britanija uspevata drug ob drugem," je evropske voditelje nagovorila Mayeva, a je dodala, da se "Velika Britanija v EU-ju nikoli ni počutila popolnoma doma," še poroča BBC.

20 "velikodušnih" milijard za EU
V dvoletnem obdobju po letu 2019 naj bi bila Velika Britanija pripravljena EU-ju plačati okoli 20 milijard dolarjev za pokritje finančnega primanjkljaja, ki naj bi ga povzročil brexit. Ponudbo Mayeva označuje za "odprto in velikodušno".

"Tudi v prihodnosti si želimo skupaj delovati za dolgoročni ekonomski razvoj celine. To pomeni, da bomo sodelovali v specifičnih programih, ki vključujejo skupen napredek Velike Britanije in EU-ja, torej tistih, ki promovirajo znanost, izobraževanje in kulturo, ter tistih, ki promovirajo obojestransko varnost," je dejala Mayeva.

Pravice državljanov EU-ja
Mayeva je poudarila, da se pravice državljanov EU-ja, ki živijo in delajo v Veliki Britaniji, med prehodnim obdobjem ne bodo spremenile. "Uvedli bomo le poseben sistem za registracijo, ki bo kot priprava za novo politiko," pravi Mayeva in dodaja, da bo podobno veljalo za evropska podjetja, ki delujejo v Veliki Britaniji.

"Med prehodnim obdobjem bi se dostop do britanskega in evropskega trga moral zagotoviti pod zdajšnjimi pogoji, Velika Britanija bo prav tako sodelovala v obstoječih varnostnih ukrepih. Vem, da bodo podjetja pozdravila zanesljivost, ki jo tak dogovor prinaša," pravi premierka.

May: Konec pogajanj do marca 2019
Mayeva je danes dejala, da lahko izstopna pogajanja trajajo vse od izstopa, torej do marca 2019, čeprav je evropski pogajalec Michael Barnier predtem poudaril, da morajo biti pogajanja zaključena do novembra 2018, da bodo vlade imele dovolj časa za ratifikacijo sporazumov.

Barnier pričakuja natančnejša stališča
Izjave britanske premierke v povezavi s prednostnim ločitvenim vprašanjem pravic državljanov so "korak naprej, vendar morajo biti zdaj prevedene v natančna pogajalska stališča vlade Združenega kraljestva", je opozoril glavni pogajalec Barnier v prvem odzivu na govor.

Barnier je poudaril "konstruktiven duh" govora Mayeve, ki je tudi duh EU-ja v teh "edinstvenih pogajanjih". Govor po njegovi oceni kaže pripravljenost na premik naprej.

Brez govora o meji z Irsko
Glavni pogajalec EU-ja ob tem znova opozarja na pomanjkanje časa, saj je treba letos jeseni doseči dogovor o pogojih za urejen izstop Britanije iz EU-ja. Barnier je dejal tudi, da se Mayeva ni jasno opredelila do vprašanja meje na irskem otoku, ki je eden ključnih vidikov brexita za EU.

Ob tem je spomnil na dva ključna vidika irskega vprašanja: ohranitev velikonočnega sporazuma v vseh njegovih razsežnostih ter integriteto enotnega trga in carinske unije.

V povezavi z vprašanjem finančne poravnave Barnier izpostavlja britansko priznanje, da nobeni članici ne bo treba plačati več ali prejeti manj denarja zaradi brexita, in izraža pripravljenost EU-ja na pogajanja o konkretnih vidikih tega priznanja.

Dejstvo, da Britanija priznava, da po odhodu iz EU-ja ne more ohraniti vseh koristi članstva z manj obveznostmi, kot jih imajo druge članice, je po navedbah glavnega pogajalca unije dobrodošlo.

"Pomembno ravnovesje med pravicami in obveznostmi"
Barnier je še ponovil, da EU z Britanijo deli cilj vzpostavitve ambicioznega partnerstva, ki pa bo moralo temeljiti na ravnovesju med pravicami in obveznostmi, spoštovati integriteto pravnega reda unije in avtonomijo njenega odločanja.

EU še naprej vztraja, da je za prehod v drugo fazo pogajanj treba najprej doseči zadosten napredek na omenjenih treh prednostnih področjih: glede pravic državljanov, finančne poravnave in meje na irskem otoku, saj bo to ustvarilo potrebno zaupanje za naprej.

EU po Barnierjevih besedah pričakuje, da bodo britanski pogajalci pojasnili konkretne posledice govora Mayeve. Cilj EU-ja je hiter dogovor o pogojih za urejen izstop Britanije in o morebitnem prehodnem obdobju, je sklenil Barnier v pisnem odzivu na govor.

Analitiki: "Veliko hrupa za nič"
Bruseljski analitiki so v prvih odzivih kritični. "Veliko hrupa za nič," je ocenil analitik iz European Policy Centre (EPC) Fabian Zuleeg. Najboljši odziv EU-ja na ta govor je ostati brez odziva.

V Bruslju je slišati tudi prve neuradne ocene, da je Mayeva v govoru naslavljala članice in ne Unije kot institucije ter da je ponujala hitre in površne rešitve.

Mayeva predlaga dvoletno prehodno obdobje