Podporniki Pegide trdijo, da so
Podporniki Pegide trdijo, da so "patrioti" in da so "načeti" nemška krščanska kultura in vrednote. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Na že 12. shodu podpornikov gibanja Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda (Pegida) se je v Dresdnu zbralo okoli 15.000 ljudi. Več deset tisoč protestnikov po vsej Nemčiji se je zbralo na protestih proti Pegidi - samo iz Leipziga poročajo o 30.000 udeležencih shoda.

Domnevanja, da naj bi se število podpornikov gibanja po terorističnih napadih v Parizu okrepilo, se niso uresničila. Število udeležencev se ni zvišalo, in to čeprav je k udeležbi na shodu pozivala tudi desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD). "Če bi imeli udeleženci kanček dostojnosti, bi proteste preprosto odpovedali," je za nemški časopis Bild dejal nemški minister za pravosodje Haiko Maas. "Žrtve nedavnih napadov v Franciji si ne zaslužijo, da njihovo usodo zlorabi razjarjena množica. Gnusno je, da ljudje, ki stojijo za temi protesti, le izrabljajo strašen zločin, ki se je zgodil v Parizu," je dejal.

Patrioti, z ničelno toleranco do priseljencev
Podporniki Pegide trdijo, da so "patrioti" in da so "načeti" nemška krščanska kultura in vrednote. Skupina se sicer poskuša oddaljiti od skrajne desnice, prav tako "ne podpira pridigarjev, ki podpihujejo versko sovraštvo" in "radikalizem, ne glede na verski ali politični vzgib". Jasni pa so pri stališču "ničelne tolerance" proti priseljencem, pri čemer so izvzeti prosilci političnega azila. Nemčija je kot država končnega cilja druga najprivlačnejša država za begunce in priseljence, po ZDA. Po podatkih OECD-ja je leta 2013 Nemčija sprejela 450.000 migrantov.

V torek shod muslimanske skupnosti v Berlinu
Kot rečeno; na protestih proti Pegidi se je v več mestih v Nemčiji zbralo najmanj deset tisoč ljudi. V Berlinu, kjer so se zbrani odpravili od kabineta nemške kanclerke do Brandenburških vrat, se je zbralo 4.000. V rokah so držali napise "Mi smo Charlie. Nismo Pegida." Prav pred Brandenburškimi vrati je tudi za torek predviden shod, h kateremu je pozvala muslimanska skupnost v državi in bo ob udeležbi najvišjih državnih predstavnikov, vključno s kanclerko Angelo Merkel, potekal za mirno sobivanje ljudi različnih religij. Ta je po srečanju s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem v Berlinu zatrdila, da je islam del Nemčije in da spada v Nemčijo.

"Sem zvezna kanclerka vseh Nemcev"
"Sem zvezna kanclerka vseh Nemcev. To vključuje vse, ki tu dolgoročno bivajo, ne glede na njihove korenine in poreklo," je dejala Merklova na skupni novinarski konferenci. Ne glede na vero so dobrodošli vsi, ki želijo spoštovati nemške zakone in znajo jezik, je dejala. Kanclerka se je zavzela za okrepitev medverskega dialoga. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so muslimani v Nemčiji jasno potegnili ločnico, "kje se nasilje lahko uporablja kot sredstvo za reševanje konfliktov in da tukaj izražamo jasen ne".

Tudi turški premier Davutoglu je opozoril, da se ne sme povezovati islama s terorizmom. Dejal je, da tudi Turčija ni nikoli primerjala morilskega pohoda neonacistov celice NSU "s krščanskimi teroristi". Na drugi strani pa se je moral braniti pred očitki, da Turčija naredi premalo v boju proti islamskim teroristom. Opozoril je, da so tovrstni očitki neupravičeni in da turške oblasti tesno sodelujejo z nemškimi, pripravljeni pa so tudi na sodelovanje med obveščevalnimi službami.