Kot je na novinarski konferenci v Berlinu dejala Merklova, v doseženem migracijskem kompromisu vidi dobro podlago za predhodne pogovore s FDP-jem in Zelenimi. "Vse ima svoj čas. Včeraj je bil ta čas," je odgovorila na novinarsko vprašanje, zakaj se CDU in CSU o tem nista dogovorili že prej. Po njenih besedah gre za "klasičen kompromis", ki ne spodkopava osnovne pravice do azila ali ženevske konvencije o beguncih.

Nemčija bo sprejela največ 200.000 beguncev letno
Merklova je v nedeljo privolila v zahtevo CSU-ja, da Nemčija na leto sprejme največ 200.000 prebežnikov. Kot je pojasnila v ponedeljek, posebna določila omogočajo tudi dvig ali znižanje te številke v primeru nepredvidenih dogodkov. "Želimo skupno število ljudi, ki jih sprejmemo iz humanitarnih razlogov (begunci in prosilci za azil, upravičenci do subsidiarne zaščite, družinski člani, preselitve in premestitve v okviru EU-ja minus deportacije in prostovoljni odhodi bodočih beguncev), ki ne presega 200.000 ljudi na leto," je zapisano v dogovoru.

Padec števila prosilcev za azil z 890.000 na 280.000
Kot navaja spletni medij EurActiv, se te omejitve najverjetneje niti ne bo težko držati, saj je število novih prosilcev za zaščito v Nemčiji lani padlo na 280.000, medtem ko je še leta 2015 znašalo 890.000. V letošnjem letu je pričakovati še dodaten padec. V skladu z dogovorom bo lahko vsak prosilec za azil zavrnjen šele po individualni obravnavi njegove prošnje, kot to določa nemška ustava, in ne že na meji. Merklova in Seehofer sta se dogovorila tudi za vzpostavitev posebnih centrov, kjer bi prosilci za azil ostali do odločitve o svoji prošnji. Zavrnjene prosilce bodo vrnili v njihove izvorne države. Maroko, Alžirija in Tunizija bodo po novem veljali za varne države izvora, kar pomeni, da bo Nemčija ljudi tja laže vračala.

Stranki sta obenem izrazili zavezanost sprejetju širše priseljenske zakonodaje s ciljem privabiti v Nemčijo kvalificirane migrante z znanji, ki jih potrebuje nemško gospodarstvo, kar je sicer ena osrednjih zahtev FDP-ja, tem spremembam pa naj bi bili naklonjeni tudi Zeleni.

Zeleni bi lahko nasprotovali dogovoru med CDU-jem in CSU-jem
Prav ti bi po drugi strani lahko nasprotovali dogovoru CDU-ja in CSU-ja glede omejitve števila sprejetih beguncev. "Gre za dogovor med CDU-jem in CSU-jem in je vse prej kot rezultat predhodnih pogovorov za oblikovanje koalicije s FDP-jem in Zelenimi," je spomnila predsedujoča Zelenih Simone Peter. Kompromis po njenih besedah vsebuje "točke, ki smo jih doslej jasno odklanjali", med njimi določitev varnih držav izvora. Obenem Petrova ne izključuje dogovora glede tega vprašanja s FDP-jem in CDU/CSU-jem. "V te pogovore vstopamo in svoje želje bomo jasno predstavili," je dejala. "Ali bo to zadostovalo ali pa ne. Mogoči sta obe možnosti," je dodala Petrova.

Tako kot Merklova tudi liberalci medtem dogovor vidijo kot dobro osnovo za pogovore, dodajajo pa, da je to vendarle le "prvi korak". Sami bi po besedah generalne sekretarke Nicole Beer šli še dlje - treba bi bilo denimo jasno razločevati med begunci in migranti iz ekonomskih razlogov, v politiki priseljevanja se jim nujen zdi tudi sistem točkovanja po zgledu Kanade.

Smernice glede priseljevanja so prvi konkretni obris nadaljnje politike Merklove po volitvah konec septembra. Njena odločitev iz leta 2015, da odpre vrata več sto tisoč beguncem, je pomembno zaznamovala njen tretji mandat in prispevala tudi k okrepitvi skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). Njen vodja Alexander Gauland je dogovor med CDU-jem in CSU-jem kritiziral kot zavajajoč, češ da je številka 200.000 "le arbitrarna in veliko previsoka, saj ne bodo nikogar ustavili na meji".