Ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljo izrekel besede pohvale nemški kanclerki Angeli Merkel glede sprejetih odločitev in ravnanja v t. i. begunski krizi, ko je lani z vojnih območij v Afriki in na Bližnjem vzhodu v Evropo prebegnilo več kot milijon ljudi.

Dejal je, da je kanclerka "v tem primeru na pravi strani zgodovine", in dodal, da je "v globalnem svetu zelo težko, da bi preprosto zgradili zidove". "Pogumna drža Merklove" je po njegovih besedah morda posledica tega, "da je tudi sama "nekoč živela za zidom" - kanclerka je velik del svojega življenja preživela v Vzhodni Nemčiji.

Kanclerka je ob tem poudarila, da ji ni blizu ideja o oblikovanju t. i. varnih območij znotraj Sirije, ki bi morali biti pod nadzorom tujih sil. Bolj se nagiba k odločitvi, da bi v skladu z dogovorom v Ženevi oblikovali humanitarna območja za Sirce, ki bežijo iz države. Tudi Obama je izrazil dvom, da bi v državi, kjer že peto leto divja vojna, oblikovali varna območja: "Pa tu ne gre za to, da ne bi želel pomagati kopici ljudi. Iz čisto praktičnega razloga je to v realnosti težko izvedljivo." Prav tako je izrazil dvom, katera država bi bila sploh pripravljena na takšno območje poslati svoje vojake.

Obama: Kopensko posredovanje v Siriji bi bila napaka
Ameriški predsednik je bil jasen, da ZDA v Sirijo ne bodo napotile kopenskih sil: "Bila bi napaka, če bi ZDA ali Velika Britanija poslale kopenske sile, da bi strmoglavile režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada." Ob tem je izrazil kritiko državam, katerih parlamenti niso odobrili posredovanja v Siriji, "hkrati pa želijo, da ZDA glede tega nekaj storijo".

"IS ne bo premagan do konca mojega mandata"
Glede t. i. Islamske države, ki nadzira velik del Sirije in Iraka, je Obama dejal, da v zadnjih devetih mesecih njegovega mandata te skupine po vsej verjetnosti ne bodo premagali. "A lahko počasi zmanjšujemo okolje, v katerem delujejo."

Vojaška koalicija pod vodstvom ZDA bo po njegovih zagotovilih še naprej izvajala zračne napade na tarče IS-ja v Siriji, kot je mesto Raka, ter poskušala izolirati dele države pod nadzorom IS-ja, od koder pošiljajo borce v Evropo.

Obama in Merklova za pospešitev pogajanj o TTIP-ju
Merklova in Obama sta se pogovarjala tudi o Severni Koreji in Ukrajini, kjer po besedah nemške kanclerke stanje še vedno ni stabilno. "Držati se moramo mirovnega dogovora iz Minska in začeti izvajati dogovor čim prej."

Sicer pa sta se po srečanju v Hannovru zavzela za pospešitev pogajanj o čezatlantskem prostotrgovinskem sporazumu (TTIP), ki bi po njunih besedah poskrbel za gospodarsko rast in nova delovna mesta.
Merklova v TTIP-ju vidi priložnost za izboljšanje stanja evropskega in nemškega gospodarstva, Obama pa je izpostavil pomen novih delovnih mest, ki jih takšni sporazumi prinašajo. Po Obamovih besedah so ZDA in Nemčija druga drugi med največjimi poslovnimi partnerji. "To je odnos, ki ga je treba graditi naprej," je poudaril.

Prihod Obame v znamenju protestov
Ob prihodu Obame v Hannover se je znova zbralo okoli 200 protestnikov, ki nasprotujejo TTIP-ju (v soboto se jih je zbralo 35.000 tisoč, organizatorji ocenjujejo celo 90.000), saj menijo, da bo vodil v znižanje standardov, prav tako pa opozarjajo na netransparentnost pogajanja.

Novi krog pogajanj glede TTIP-ja se bo nadaljeval v ponedeljek.

Obama za Veliko Britanijo v EU-ju
Obama je še pred obiskom Nemčije obiskal Veliko Britanijo, kjer je državljane pozval, naj na referendumu glasujejo za obstanek v Evropski uniji. Opozoril jih je, da bi imela Velika Britanija manj vpliva na svetovni ravni, če se njeni volivci junija odločijo za odhod iz EU-ja.

Ob morebitnem izstopu Velike Britanije iz EU-ja, bi glede morebitne sklenitve prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in Veliko Britanijo lahko minilo pet, tudi do deset let, saj dajejo ZDA prednost pogajanjem z EU-jem.