Kartel Medellin, katerega ustanovitelj je že pokojni Pablo Escobar, ima sloves brezobzirne organizacije, odgovorne za ugrabitve in umore tistih, ki so mu prekrižali pot. Med njimi so se znašli tako politiki, novinarji in člani vlade. Za dosego svojih ciljev, ki so predelava in prodaja nezakonitih mamil, se včasih povežejo tudi z gverilskimi skupinami. Kartel je v začetku večino koke uvozil iz Bolivije in Peruja, jo doma predelal v kokain in nato dostavil v ZDA. Foto: EPA

Kartel Cali, poznan tudi pod imenom Calijevi gospodje, sta ustanovila brata Gilberto in Miguel Rodriguez Orejuela. Njihova osnovna dejavnost so bile ugrabitve, zaslužek od njih pa jim je pomagal, da so vstopili v trgovino z mamili, najprej z marihuano, nato tudi s kokainom. Po ocenah so vsako leto zaslužili kar okoli sedem milijard dolarjev, a po aretacijah bratov v ZDA leta 2006 je kartel razpadel. Foto: EPA

Še vedno dejaven je kartel Norte del Valle, ki velja ze eno najmočnejših organizacij v trgovini z mamili na svetu. Ta kartel naj bi iz Kolumbije v Mehiko in nato naprej v ZDA skupno pretihotapil za kar 500 ton kokaina, vrednega več kot deset milijard dolarjev. Njegovi vodje so večkrat uspešno ali pa tudi ne skušali podkupovati kolumbijske politike in sodnike, ki so zato včasih ustavili postopek izgona prekupčevalcev v ZDA. Kartel naj bi tudi prisluškoval in prestrezal telefonske pogovore drugih kartelov in kolumbijskih in ameriških sodnikov. Foto: EPA

Kartel s severne obale je leta 2003 razbila kolumbijska policija, potem ko je aretirala njegovega vodjo Alberta Orlandeza-Gamboo z vzdevkom Caracaol - Polž, ki je ime sloves prav tako ali še bolj neusmiljenega in grobega moža, kot je bil Pablo Escobar. Njihova glavna pot prekupčevanja je potekala iz severne obale Kolumbije, ki leži ob Karibskem morju, v ZDA. Gamboov vpliv na tem območju naj bi bil tako velik, da so ga vsi prekupčevalci morali vprašati za dovoljenje, preden so se želeli znebiti kakšnega človeka. Ukvarjali so se tudi s pranjem denarja. Foto: EPA

Kartel Juarez je bil na vrhuncu svoje 'moči', do aretacije vodje Ricarda Garcie Urquize leta 2005, odgovoren za kar polovico trgovine z nezakonitimi drogami iz Mehike v ZDA, zato je imel v prejšnjem desetletju sloves ene najvplivnejših kriminalnih organizacij na svetu. Po nekaterih podatkih naj bi kartel leta 1997 vsak teden zaslužil neverjetnih 200 milijonov dolarjev. Njegov boj s kartelom Tijuana je bil prikazan tudi v filmski uspešnici Preprodajalci (Traffic). Foto: EPA

Morda najbolj znani mehiški kartel je izjemno nasilni kartel Tijuana, ki je v ponedeljek doživel veliki šok, saj so mehiške oblasti aretirale zloglasnega višjega člana kartela Eduarda Arellana - Felixa. Arellano - Felix je bil eden od zadnjih najbolj iskanih članov mogočne in brutalne prekupčevalske organizacije, ki je še uporabljal svoje družinsko ime. Danes je zloglasni kartel razdeljen v dve frakciji: na čelu prve je Eduardo Garcia Simental, na čelu druge nečak Eduarda Arellana - Felixa, Fernando Sanchez Arellano. Obe strani bijeta krvavo vojno za prevlado in sta krivi za skoraj vse nasilje v Tijuani. Samo letos je bilo v tem kraju v z mamili povezanim nasiljem ubitih več kot 400 ljudi. Še dva mehiška kartela sta Sonora in Sinaloa. Foto: EPA

Skok na drugi konec sveta, v zloglasni Zlati trikotnik, ki je ime za eno izmed dveh glavnih azijskih območij trgovine z opijem, drugo je Zlati polmesec med Afganistanom, Pakistanom in Iranom. Zlati trikotnik obsega 350.000 kvadratnih kilometrov veliko gorato območje med Mjanmarjem, Laosom, Vietnamom in Tajsko. Na tem območju je za opijskega kralja veljal Vietnamec Čang Či Fu, poznan tudi pod imenom Khun Sa. Imel je celo svojo vojsko. Leta 1989 so ga ZDA obtožile poskusa uvoza tisoč ton heroina in za njegovo glavo ponudile dva milijona dolarjev nagrade. Mjanmarska vlada ga kljub temu ni nikoli aretirala in lani je umrl na svojem domu. Foto: EPA

Zlati polmesec je drugo azijsko območje, na katerem cveti nezakonita pridelava opija. Afganistan naj bi pridelal kar 90 odstotkov svetovne količine opija. Pridelava opija na tem goratem območju ima že dolgoletno tradicijo, bolj organizirano pa so se z njo začeli ukvarjati v 70. letih. Največ opija preprodajo v zahodno Kitajsko. Za afganistanskega mamilarskega kralja velja Haji Bašar Nurzaj, ki je bil sprva podpornik talibanskega režima, nato pa je pod krinko sodeloval z ameriško vlado. Kljub zagotovilom, da ga ob prihodu v ZDA ne bodo aretirali, se je to leta 2005 zgodilo. Foto: EPA

Quirino Ernesto Paulino Castillo, imenovan tudi Don, pa je nekdanji poveljnik vojske Dominikanske republike in šef mamilarskega kartela, ki je v ZDA od leta 2003 pretihotapil na tone kokaina. Aretiran je bil decembra leta 2004, potem ko so zaplembo 1,387 kilograma kokaina povezali z njegovim imenom. Omenjena pošiljka kokaina je bila vredna okoli 26 milijonov dolarjev. Foto: EPA