Na Hrvaškem se politični analitiki sprašujejo, zakaj bi največji stranki sploh potem potrebovali Most, če bi sodelovali v skupni vladi, kjer bi sami že imeli popolno prevlado v saboru. Foto: Reuters
Na Hrvaškem se politični analitiki sprašujejo, zakaj bi največji stranki sploh potem potrebovali Most, če bi sodelovali v skupni vladi, kjer bi sami že imeli popolno prevlado v saboru. Foto: Reuters
Volilni oglas Mosta
Na Hrvaškem mediji že špekulirajo, da se je zgodil v Mostu razkol, saj nad enotno vlado niso navdušeni ne pri HDZ-ju ne pri SDP-ju. Foto: EPA

"V Mostu smo enostavno premostili razlike v svetovnih nazorih in delitve, ker vemo, da je gospodarski položaj prednosten. Na ta način smo pristopili tudi k pogovorom s HDZ-jem in SDP-jem. Zahtevamo, da se poskuša oblikovati enotna vlada Domoljubne koalicije, koalicije Hrvaška raste in Mosta," je dejal Božo Petrov na sredini novinarski konferenci v Zagrebu.

Po 25 letih nasprotij prosijo za dve leti sodelovanja
Izpostavil je, da je omenjena sestava vlade edini pogoj za reforme, ki si jih Most želi uveljaviti, ker je za načrtovane spremembe potrebna dvotretjinska večina v saboru, torej podpora najmanj 101 poslanca. Petrov je tudi pojasnil, da Most vztraja pri svojih predlogih, ker bi vse drugo pomenilo, da so prevarali svoje volivce, ki jih je bilo na nedeljskih parlamentarnih volitvah približno pol milijona.
Petrov je še ocenil, da je Most lahko moderator enotnosti vlade in da lahko HDZ in SDP po 25 letih prenehata z medsebojnimi nasprotji in težkimi besedami ter skupaj delata vsaj dve leti.

Na nedeljskih volitvah je sicer tesno zmagala Domoljubna koalicija pod vodstvom desnosredinskega HDZ-ja, ki ima v novem saboru 59 poslancev, medtem ko ima koalicija Hrvaška raste pod vodstvom levosredinskega SDP-ja 56 poslancev. Tretje mesto je osvojila sredinska novinka na hrvaškem političnem prizorišču - Most, ki pa ima 19 poslancev.

V ospredje potiskajo obljubljene reforme
Most je napovedal dva kroga pogovorov z dvema največjima hrvaškima strankama, nato pa bodo skušali definirati mandatarja, sprejemljivega za vse tri stranke. O mandatarju za sestavo nove vlade se bodo pogovarjali, ko bodo soglašali o reformnih programih. Most vztraja pri svojih volilnih obljubah. Gre za reformo javne uprave in decentralizacijo države ter reforme pravosodja, monetarne in davčne politike. V ospredju je tudi zagon gospodarstva predvsem s spodbujanjem domače proizvodnje. Most je med drugim predlagal tudi popolno privatizacijo zdravstva.

Milanović trdi, da ima podporo 66 poslancev
Kmalu po njegovi novinarski konferenci je pred novinarje prišel tudi predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko, ki je dejal, da predlog o veliki koaliciji njegovi stranki ne ustreza. "Kako bomo sedeli za isto mizo s tistimi, ki so uničili hraško gospodarstvo," je dejal Karamarko. Pojasnil je, da ne razume ideje o vladi narodne enotnosti, ki jo predlaga Most, ker je po njegovi oceni protislovna.

Hrvaški premier in predsednik SDP-ja Zoran Milanović na srečanju s predstavniki Mosta ni zavrnil predloga o vladi narodne enotnosti, niti možnosti, da bi Most določil mandatarja vlade. Milanovićeva koalicija Hrvaška raste sicer trdi, da ima podporo treh poslancev Istrske demokratske skupščine (IDS) in sedmih manjšinskih poslancev, tako da naj bi si zagotovili 66 poslanskih mandatov.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je napovedala, da bo prihodnji teden začela posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank o novem mandatarju.