Relativna zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev na Hrvaškem je desna Domoljubna koalicija z 59 poslanskimi sedeži, katere vodja je predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko. Foto: Reuters
Relativna zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev na Hrvaškem je desna Domoljubna koalicija z 59 poslanskimi sedeži, katere vodja je predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko. Foto: Reuters
HDZ-jeva koalicija je dobila največ glasov v saboru, a sama vlade ne bo mogla sestaviti. Foto: Reuters
Zoran Milanović
Zoran Milanović želi s svojo levo koalicijo še naprej voditi državo. Foto: Reuters
Usoda hrvaške vlade v rokah stranke Most
Stranka Mosta nase opozorila pred dvema letoma
Zmagovalka volitev na Hrvaškem Domoljubna koalicija

Brez stranke Most neodvisnih list nobeni izmed najmočnejših dveh strank ne bo uspelo sestaviti vlade. Stranko, ki jo vodi Božo Petrov, sicer župan Metkovića, bo v saboru po preštetju več kot 99 odstotkov glasov zastopalo 19 poslancev. Največ mest si je sicer zagotovila HDZ-jeva Domoljubna koalicija, ki je osvojila 59 mandatov, SDP-jeva leva koalicija Hrvaška raste pa 56.

Sledijo Istrska demokratična skupščina (IDS) s 3 sedeži, s po dvema poslanskima sedežema Glavaševa Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) in stranka zagrebškega župana Bandić Milan 365 - Stranka dela in solidarnosti (BM 365). Volilni prag sta prestopili tudi stranka Živi zid in koalicija Uspešna Hrvaška, ki sta osvojili po eno poslansko mesto.

Poraženci volitev
Neuspeh na volitvah so doživeli nekateri dolgoletni politični akterji na Hrvaškem, kot so nekdanji predsednik države Ivo Josipović, premierka in predsednica HDZ-ja Jadranka Kosor in nekdanji finančni minister in član SDP-ja Slavko Linić.

Ponovno glasovanje naslednjo nedeljo
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović bo posvetovanja o podelitvi mandata za sestavo nove hrvaške vlade začela, ko bo prejela uradne izide parlamentarnih volitev. Na sedmih voliščih bodo prihodnjo nedeljo namreč ponovili volitve, saj se je na vsakem pojavila po ena odvečna glasovnica. Na volišča bo znova pozvanih nekaj manj kot 3.000 volivcev, kar pomeni, da bistvenih sprememb pri izidu volitev ne bo, bodo pa zato končne uradne izide volitev objavili v nedeljo zvečer.

Hrvaška ustava določa, da predsednica države zaupa mandat za sestavo vlade osebi, ki na podlagi poslanskih mandatov v saboru in po opravljenih posvetovanjih uživa zaupanje večine poslancev. Mandatar ima od prejema mandata 30 dni časa za sestavo nove vlade, predsednica države pa lahko rok podaljša še za 30 dni.

Če prvi mandatar ne bo uspešen, lahko predsednica zaupa mandat novi osebi. Če niti drugi mandatar ne bi bil uspešen, pa ustava določa, da lahko predsednica imenuje tehnično vlado in istočasno razpiše predčasne volitve. Pričakovati je, da bo predsednica mandat najprej ponudila relativnemu zmagovalcu volitev, predsedniku HDZ-ja Tomislavu Karamarku. Toda, kot je sprva poročal hrvaški portal hrt.hr, naj bi Most neodvisnih list zahteval, da je premier eden izmed njenih vidnejših članov, ali predsednik Božo Petrov ali pa donedavni podpredsednik HDZ-ja Drago Prgomet, ki ni podpiral nacionalistične politike Karamarka in njegovih privržencev. Po sestanku stranke pa je želje po premierskem stolčku Prgomet zavrnil.

Most zahteva reforme
Nobena izmed dveh glavnih političnih opcij (HDZ, SDP) ni dobila najmanj 76 poslancev, kolikor jih je potrebnih za podporo novi vladi. Zato bo o sestavi 13. hrvaške vlade odločal Most neodvisnih list, ki je dal jasno vedeti, da bodo šli v koalicijo s tisto stranko, ki bo izvedla reforme.

"Ne pričakujemo hvalospevov in trepljanja po ramenih. V to zgodbo smo vstopili z namenom, da se zgodijo spremembe. Upanja in pričakovanja naših volivcev ne smemo izigrati. Do vsakega izmed nas naj bodo ljudje stokrat bolj kritični in naj nas dosmrtno preganjajo, če bomo poskušali prevarati zaupanje, ki smo ga dobili. Kar se je zgodilo, je edinstvena priložnost za spremembe, za Hrvaško in boljšo prihodnost. Verjamem, da so vsi politiki to ugotovili," je po objavi izidov dejal vodja komaj nekaj let stare stranke.

Slovenska manjšina na Hrvaškem znova brez poslanca
Zadostnega števila glasov ni uspela dobiti Sabina Koželj-Horvat, kandidatka slovenske manjšine na Hrvaškem, ki bi lahko postala poslanka v hrvaškem saboru kot predstavnica albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske manjšine. Predstavnik petih nacionalnih manjšin z območja nekdanje Jugoslavije bo iz vrst albanske manjšine.

Od potrebnih 20 odstotkov glasov, je predstavnica slovenske manjšine v Osijeku prejela nekaj več kot tri odstotke. Ocenila je, da so verjetno politični interesi nadvladali nacionalne ter da "so Albanci, za razliko od Slovencev, pokazali enotnost za svoj narod". Kot je pojasnila, ni šlo samo za manjšinske volitve, tako da so slovenski volivci lahko glasovali tudi za kandidate strank.

Usoda hrvaške vlade v rokah stranke Most
Stranka Mosta nase opozorila pred dvema letoma
Zmagovalka volitev na Hrvaškem Domoljubna koalicija