Piranski zaliv kljub arbitražnemu sporazumu ostaja pereče vprašanje med državama. Foto: EPA
Piranski zaliv kljub arbitražnemu sporazumu ostaja pereče vprašanje med državama. Foto: EPA
Piranski zaliv
Mejo so Hrvati na novem zemljevidu vrisali po sredini Piranskega zaliva. Foto: EPA
Hrvati sami zarisali mejo

Direktor hrvaške državne geodetske uprave Željko Bačić je pojasnil, da so meje na zemljevidu v merilu 1:25.000 narisali po dokumentih, ki jih Hrvaška obravnava kot svoje in so bodisi potrjeni, kot je v primeru Madžarske, bodisi so posledica nekdanjih dogovorov, kot je to v primeru BiH-a.

Ko gre za mejo s Slovenijo, je narisana črta, ki je bila izhodiščni temelj za hrvaška pogajanja s sosednjo državo, je ob predstavitvi zemljevida dejal Bačić in potrdil, da to pomeni sredinsko črto v Piranskem zalivu.

Ob tem je še dejal, da je postopek izdelave novega topografskega zemljevida trajal 15 let, projekt pa je temeljil na 150 let starem sistemu geodetskih koordinat iz časov Avstro-Ogrske. 40,5 milijona evrov vredni projekt je obsegal tudi obsežna snemanja iz letal ali digitalne reliefne karte.

Po besedah Bačića so začeli izdelovati tudi različne digitalne zemljevide, prilagojene času in različnim uporabnikom. Zemljevidi bodo na voljo vsem državljanom in ne samo državni upravi, je še napovedal Bačić.

"Kje je duh sporazuma?"
V odzivu slovenskega zunanjega ministrstva so zapisali, da novi hrvaški topografski zemljevid "ni v duhu arbitražnega sporazuma in drugih dogovorov med državama ter kaže na poskus prejudiciranja razrešitve mejnega vprašanja s strani Republike Hrvaške".

Na MZZ-ju so poudarili, da redno spremljajo aktivnosti Hrvaške v zvezi z mejnim vprašanjem in se bodo kot vedno doslej primerno odzvali na neustrezen prikaz meje v Piranskem zalivu.

Ponovili so, da je Slovenija z zadovoljstvom sprejela podpis in uveljavitev arbitražnega sporazuma o reševanju mejnega spora s Hrvaško, določitev meddržavne meje, stik Slovenije z odprtim morjem in režime za uporabo relevantnih morskih območij, poverjenih arbitražnemu sodišču.

Presenečenje po sporazumu
Na hrvaški topografski zemljevid so se odzvali tudi v največji opozicijski stranki SDS, kjer jih sam zemljevid ne preseneča, ampak jih preseneča, da je taka upodobitev meje nastala po potrditvi arbitražnega sporazuma.

V sporočilu za javnost so še zapisali, da bi morala slovenska vlada zaradi dogodka z zemljevidom zahtevati, naj Hrvaška pred svetovno javnostjo izjavi, da ima Slovenija pravico do neoviranega dostopa do mednarodnih voda, sicer se bo Slovenija umaknila iz arbitražnega postopka.

Po mnenju SLS-a nov zemljevid zgolj še enkrat dokazuje, da Hrvaška Sloveniji kljub arbitražnemu sporazumu oporeka njen obstoječi teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Ob tem tudi pozivajo slovensko vlado in ministrstvo za zunanje zadeve k bolj odločnemu protestu na to današnjo enostransko potezo s strani Hrvaške, ki brezkompromisno prejudicira mejo, kot pa so ga zmogli dati danes.

Hrvati sami zarisali mejo