Norbert Hofer in novi podpredsednik svobodnjakov Herbert Kickl. Foto: Reuters
Norbert Hofer in novi podpredsednik svobodnjakov Herbert Kickl. Foto: Reuters

Na tajnem glasovanju je od 806 delegatov glasoval 801 delegat. 786 jih je glasovalo za Hoferja, 14 pa proti. Za podpredsednika stranke je bil soglasno izbran nekdanji avstrijski notranji minister Herbert Kickl.

Ta je bil ob izvolitvi neposreden: "Nekateri se zavzemajo za domovino. To smo mi. Nekateri pa domovino napadajo. To so levičarji, ki so me odstavili s položaja notranjega ministra."

Po izvolitvi je 48-letni Hofer dejal, da bodo nadaljevali boj proti političnemu islamu, hkrati pa se tudi posvetili novim temam, kot je varovanje okolja. Hkrati je napovedal novo vrnitev stranke in politične nasprotnike tik pred volitvami pozval, naj se toplo oblečejo.

Na kongresu bodo predvidoma glasovali tudi o spremembi statuta, ki bo novemu voditelju svobodnjakov omogočil, da ob morebitnem "desničarskem zdrsu" iz stranke izključi ne samo člane strankinega vodstva, pač pa tudi druge člane stranke.

V Avstriji je vroče pred volitvami. Foto: Reuters
V Avstriji je vroče pred volitvami. Foto: Reuters

Po navedbah Hoferja s spremembo statuta soglašajo vsi predsedniki stranke na ravni devetih avstrijskih zveznih dežel. Ob tem je nekdanji minister za promet dejal, da želi v stranki pustiti svoj pečat.

Pokazati svojo trdnost

Svobodnjaki želijo s kongresom v Gradcu, prestolnici avstrijske Štajerske, tik pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami 29. septembra javnosti pokazati svojo enotnost po zanje pogubni aferi Ibiza, ki jih je stala mesto v avstrijski vladi v koaliciji z Ljudsko stranko (ÖVP) in z vrha stranke maja odnesla dolgoletnega prvega moža FPÖ-ja Heinza-Christiana Stracheja.

Ta je bil na čelu stranke vse od leta 2005. Na zadnjem kongresu 4. marca 2017 je dobil 98,7 odstotka podpore, kar je bil njegov najboljši izid sploh. Tokratnega kongresa se ne udeležuje.

Hofer, ki je začasno vodenje stranke prevzel po odstopu Stracheja, je leta 2016 za las izgubil na predsedniških volitvah proti sedanjemu avstrijskemu predsedniku Alexandru Van der Bellnu.

Kljub aferi Ibiza imajo svobodnjaki po javnomnenjskih raziskavah okoli 20-odstotno podporo, podobno kot socialni demokrati (SPÖ). Najbolje še vedno kaže Ljudski stranki, za katero pa se ne ve, koga bo povabila v vlado, tudi zato predvolilni boj v Avstriji postaja vse bolj vroč, poroča RTV-jeva dopisnica Petra Kos Gnamuš.

Nekdanji zvezni kancler Sebastian Kurz pa, seveda, znova računa na kanclersko mesto. "Lahko vam povem, da je naša pot jasna. Še naprej želimo nižati davke. Delavni ljudje naj zaslužijo bolje. Tisti, ki zgodaj vstajajo, niso neumni," je povedal.