Pred ciprskimi bankami se zbirajo ljudje, ki čakajo, da prideja do dela svojega denarja. Foto: EPA
Pred ciprskimi bankami se zbirajo ljudje, ki čakajo, da prideja do dela svojega denarja. Foto: EPA

V sredo ponoči je na stotine ljudi protestiralo pred predsedniško palačo. Vpili so: "Ničesar ne bom plačal, ničesar nisem dolžan."

Moški v Nikoziji pred antikapitalističnim grafitom. Foto: EPA
Ciprčani bodo lahko z bankomatov dvignili le 300 evrov na dan. Veliki varčevalci banke Laiki (na sliki) bo izgubili tudi do 80 odstotkov svojih vlog. Foto: EPA
Na Cipru znova odprli banke

Ciper je postal prva država evroobmočja s precejšnjimi omejitvami glede pretoka kapitala. Ciprske oblasti želijo namreč preprečiti odliv denarja z otoka in sesutje bančnega sistema. Prebivalci Cipra od poldneva po tamkajšnjem času znova lahko izkoriščajo bančne storitve, a v zelo omejenem obsegu. Ciprska centralna banka je pred današnjim odprtjem bank v sredo namreč uvedla omejitev iznosa gotovine iz države, omejila nakupe s kreditnimi karticami ter prepovedala unovčevanje čekov.

Ljudje bodo lahko tako na dan dvignili le 300 evrov, nakazila v tujino bodo dovoljena le izjemoma, na primer uvoznikom, če bodo predložili ustrezno dokumentacijo, ali študentom na tujem, a do določene višine. Iznos gotovine iz države je omejen na največ 3000 evrov, nakupi s kreditnimi ali debetnimi karticami v tujini pa na največ 5000 evrov na mesec. Prav tako so prepovedane predčasne prekinitve vezanih vlog, študentje, ki študirajo v tujini, pa bodo lahko vsake tri mesece prejeli do 10.000 evrov za življenjske stroške.

Ciprska podjetja bodo morala v dveh tednih prijaviti vse prihodke od izvoza, ljudje, ki bodo prodali nepremičnine, pa bodo morali v dveh mesecih kupnino od prodaje položiti na ciprski bančni račun, s čimer želijo preprečiti prenos sredstev na račune v tujini.

Evropska komisija: Ukrepi so upravičeni in primerni
Oglasila se je tudi Evropska komisija in v luči pravil o delovanju notranjega trga EU-ja ocenila, da so ciprske omejitve kapitalskih tokov upravičene in potrebne za zagotavljanje javnega interesa na sredozemskem otoku. Za omejitve kapitalskih tokov morajo biti po mnenju komisije izpolnjeni strogi pogoji.

Ukrepi morajo biti nediskriminatorni, primerni, sorazmerni in omejeni na najkrajše možno obdobje, je še sporočila komisija. "V trenutnih razmerah predstavlja stabilnost finančnih trgov in bančnega sistema na Cipru vprašanje splošnega javnega interesa in javnih politik ter upravičuje uvedbo začasnih omejitev za prost pretok kapitala," ugotavlja Bruselj.

Komisija še poudarja, da je treba v najkrajšem možnem času spet uvesti prost pretok kapitala, saj je to v interesu ciprskega gospodarstva in unije kot celote. Kot je za Radio Slovenija poročala Erika Štular, sicer ni znano, kako dolgo bodo ukrepi veljali. Omejitve bodo zaenkrat veljale sedem sni, nato pa se bo proučilo, ali jih je treba podaljšati ali spremeniti.

A ko so podobne omejevalne ukrepe uvajali pred nekaj desetletji v Aziji in Južni Ameriki, so jih morali ohranjati od pol leta do dveh let. Tudi Islandija še ni odpravila vseh omejitev, ki jih je uvedla pred sesutjem svojih bank pred petimi leti.

Napetosti zaradi strahu in negotovosti
Kot je včeraj potrdil ciprski finančni minister Mihalis Saris, bodo veliki varčevalci v banki Laiki izgubili do 80 odstotkov, v Ciprski banki pa predvidoma 40 odstotkov vrednosti na bančnih vlogah. Na Cipru se zaradi negotovosti, strahu pred stečaji podjetij, izgubo zaposlitve in napovedano recesijo stopnjuje družbena napetost, politično ozračje pa se zaostruje. Poslanci predsednikove stranke so tako k odstopu pozvali guvernerja centralne banke, opozicija pa napada finančnega ministra.

Pogoj za posojilo tudi privatizacijo
Posojilodajalska trojka, Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad s ciprskimi oblastmi nadaljujejo pogajanja o memorandumu, ki bo osnova za izplačilo posojila. Med drugim naj bi vseboval krčenje v javnem sektorju, načrte za privatizacijo, povišanje davka na dohodke podjetij in nov enoten davek na premoženje. Dogovor o desetmilijardnem posojilu predvideva tudi prestrukturiranje oziroma zaprtje dveh največjih bank, Bank of Cyprus in Laika, tudi s pomočjo bančnih vlog varčevalcev. Bank of Cyprus bo namreč združena s tako imenovanimi zdravimi deli banke Laiki.

Po poročanju ciprskega dnevnika Katimerini pa je Evropska centralna banka na otok že poslala pet milijard evrov. Denar naj bi v dobro zastraženem konvoju prepeljali z letališča v Larnaki v ciprsko centralno banko v Nikoziji. Pet milijard evrov je sicer polovica posojila trojke Cipru.

V strahu pred izgredi ob odprtju bank bodo podružnice varovali oboroženi policisti in na stotine varnostnikov podjetja G4S, ki bodo prav tako tako pomagali pri prevozu denarja, poroča BBC. Pred posamezniki bankami so nastajale vrste čakajočih, predvsem starejših komitentov. Predstavniki bank pa na vseh radijskih in televizijskih postajah pozivajo k miru. "Ohranite mirno kri. Juriš na banke ni potreben. To, česar danes ni nujno storiti, lahko opravite jutri," je ljudi mirila tiskovna predstavnica ciprske banke Aliki Stjilianu. Tudi zato verjetno napovedanega navala na banke doslej ni bilo.

"Resno smo razmišljalo o izstopu iz območja evra"
Ciprski zunanji minister Joanis Kasulidis je v pogovoru za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung evrskemu območju pripisal nesolidarnost. Kot je dejal, je Ciper med pogajanji prejšnji teden resno razmišljal o izstopu iz evrskega območja.

"To je bila možnost, o kateri smo nekaj časa resno razmišljali," je povedal Kasulidis. Ciper ravnanja evrskega območja kljub obljubljenemu posojillu desetih milijard evrov ni "občutil kot evropsko solidarnost". Denar, namenjen državam EU-ja v težavah, bodo nemški davkoplačevalci dobili povrnjenega z obrestmi, ta milijardna sredstva za jug pa pomenijo tudi ohranitev trgov delovne sile v Uniji, je dejal Kasulidis.

Dejal je, da se ne more znebiti vtisa, da se na Cipru dogaja prvo eksperimentalno reševanje bank. Podobno je nedavno sicer izjavil tudi novi vodja evrskega območja Nizozemec Jeroen Dijsselboem, a je pozneje svoje izjave preklical. Kasulidis je v zvezi s tem dejal, da je Dijsselboem svoje izjave "preklical, ker jih je moral preklicati. Resnica je v njegovih prvotnih izjavah".

Kot pojasnilo, kako bo ciprska vlada poskušala povrniti izgubljeno zaupanje v ciprski bančni sistem, je Kasulidis odgovoril, da ima Ciper "odličen pravosodni sistem in številne dobro izobražene ljudi". "Položaj banke ni nujno odvisen od njenih vlog. Vloge so bile za naše gospodarstvo celo škodljive. Naše banke so ponujale velike obresti za dobroimetje, kar se je kazalo v še večjih obrestih za posojila, naš gospodarskih razvoj pa je bil od tega odvisen. Vedeli smo, da imamo poslovni model, ki potrebuje popravke in ga je treba spremeniti. Pritožujemo pa se, da so nas prisilili, da to spremenimo tako nenadno in brutalno," je dejal.

Kasulidis je še izrazil upanje, da bodo na Cipru uvedli preiskavo, ki bo pripeljala do tega, da bodo tisti, ki so odgovorni za ciprske tegobe, tudi odgovarjali zanje.

V sredo ponoči je na stotine ljudi protestiralo pred predsedniško palačo. Vpili so: "Ničesar ne bom plačal, ničesar nisem dolžan."

Na Cipru znova odprli banke