Vsakih deset minut v Jemnu umre en otrok, mlajši od petih let. Foto: Reuters
Vsakih deset minut v Jemnu umre en otrok, mlajši od petih let. Foto: Reuters
Ženeva
Države donatorice so se zbrale na konferenci v Ženevi. Foto: Reuters

natorski konferenci v Ženevi so se države zavezale, da bodo za pomoč od vojne razdejanemu Jemnu namenile milijardo ameriških dolarjev.

Obljubljeni znesek je nekaj več kot polovica od vsote, ki je po ocenah Združenih narodov potrebna za pomoč najrevnejši arabski državi. ZN namreč ocenjuje, da bi za preprečitev "obsežne tragedije" potrebovali več kot 1,9 milijarde evrov. K temu znesku je ob začetku donatorske konference pozval generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

Kljub temu je Guterres zbrano milijardo evrov označil za "izjemen izraz solidarnosti z jemenskim prebivalstvom". Pohvalil je darežljivost donatorjev, saj po njegovih besedah na podobnih konferencah običajno ne zberejo več kot tretjino potrebnih sredstev.

Tudi švicarski zunanji minister Didier Burkhalter, ki je bil skupaj s švedskim kolegom sogostitelj konference, je pozdravil rezultat konference, a poudaril, da potrebujejo še več sredstev.

"Priče smo stradanju, ki hromi celotno generacijo. Ukrepati moramo zdaj, da bomo lahko rešili življenja," je dejal Guterres ob začetku ministrske konference. Poudaril je, da je Jemen v primežu največje lakote na svetu, in pozval k hitremu ukrepanju.

Združeni narodi, ki so že februarja opozorili, da bodo letos za pomoč v Jemnu potrebovali 2,1 milijarde dolarjev, so ob začetku konference poudarili, da so jim do zdaj države zagotovile le kakih 15 odstotkov te vsote.

Evropska komisija je na konferenci napovedala dodatno podporo v znesku 116 milijonov evrov.

Slovenski prispevek 100.000 evrov
Državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Darja Bavdaž Kuret je na konferenci napovedala, da bo Slovenija v letih 2017-2019 za humanitarno pomoč namenila 100.000 evrov v obliki prispevka Skladu ZN-a za otroke (Unicef).

Vojna v Jemnu med hutijskimi uporniki in mednarodno priznano vlado Abdelraba Mansurja Hadija traja že tretje leto. Spopad pa ima tudi regionalne in sektaške razsežnosti, saj vlado podpira koalicija pod vodstvom sunitske Savdske Arabije, uporniške Hutije, ki so leta 2014 zavzeli prestolnico Sana in nato večji del države, pa šiitski Iran.

Po oceni ZN-a zaradi spopadov grozi lakota kar 17 milijonom od skupno okoli 27 milijonov prebivalcev Jemna. Skoraj 19 milijonov jih potrebuje humanitarno pomoč. Povprečno pa vsakih deset minut zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprečili, umre otrok, mlajši od petih let.

Razmere v Jemnu, najrevnejši državi na Arabskem polotoku, so bile sicer že pred zaostritvijo konflikta precej težke. "Strah, lakota, revščina, jok otrok (...) ni nekaj novega," je v Ženevi spomnil jemenski premier Ahmed Obeid in dodal, da je vojna zdaj uničila še tisto malo infrastrukture v državi.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je tudi opozorila, da v Jemnu visok davek zahtevajo tudi bolezni, ki so sicer lahko povsem obvladljive, a ker v državi deluje manj kot 45 odstotkov bolnišnic in klinik, so lahko smrtne.