Hrvaški demografi se zavzemajo za uvedbo centralnega registra prebivalstva. Foto: EPA
Hrvaški demografi se zavzemajo za uvedbo centralnega registra prebivalstva. Foto: EPA
Hrvaška
Na hrvaškem notranjem ministrstvu nimajo natančnih podatkov o tistih, ki so bili izbrisani. Foto: EPA

To je prvič po vojni, da so na Hrvaškem s seznama notranjega ministrstva izbrisali posameznike, ki že več let ne živijo v državi. Po poročanju Jutarnjega lista je v Zagrebu takih ljudi 47.000, v splitsko-dalmatinski županiji nekaj manj kot 26.000 in v osiješko-baranjski županiji več kot 24.300.

Hrvaško notranje ministrstvo je lani opozarjalo prebivalce, da morajo do konca leta potrditi svoje stalno bivališče, vendar tega ni storilo več kot 257.000 ljudi. Do 3. februarja so lahko vsi izbrisani znova prijavili stalno prebivališče in novi rok je izkoristilo nekaj več kot 3.000 ljudi, med katerimi jih je več kot polovica bivališče prijavilo v tujini.

Zaradi izbrisa so najbolj zaskrbljeni v društvu srbskih beguncev in njegov predsednik Miodrag Linta je za Jutarnji list povedal, da je največji izbrisanih Srbov, po njegovi oceni kar 240.000. Ob tem poudarja, da nobeden od njih ni ostal brez hrvaškega državljanstva ali brez lastnine na Hrvaškem.

Linta pričakuje težave predvsem v primerih, v katerih niso jasno določeni lastniški odnosi, ker podatki v zemljiških knjigah pogosto ne ustrezajo tistim iz katastra, lastniki pa nimajo hrvaških osebnih dokumentov. Srbske organizacije na Hrvaškem čakajo na objavo uradnih podatkov, preden se bodo oglasile.

V Nemčijo se je izselilo 50.000 ljudi
Na hrvaškem notranjem ministrstvu ne razpolagajo s podatki o številu srbskih beguncev med izbrisanimi in niti ne o številu Hrvatov iz sosednjega BiH-a, ki so imeli dvojno stalno bivališče, a ga zdaj na Hrvaškem nimajo več. Od nemških kolegov so izvedeli, da se je v preteklih dveh letih iz Hrvaške v Nemčijo preselilo 50.000 ljudi. Sami tega podatka niso imeli, ker se izseljenci niso odjavili s svojih hrvaških naslovov.

V skladu s spremembami zakona o stalnem bivališču so bila merila za izbris iz policijskih seznamov nepodaljšanje osebne izkaznice, ki so bile veljavne do konca leta 2012. Potem so izbrisali tiste osebe, ki od leta 1991 niso nikoli zahtevale hrvaških dokumentov, in tudi tiste, ki so bili prijavljeni na hišnih naslovih brez številk ali s številkama 00. V tem času so bile vse stanovanjske hiše na Hrvaškem oštevilčene in so stare osebne izkaznice neveljavne.

Konec lanskega leta je bilo na seznamih notranjega ministrstva več kot 4,6 milijona ljudi, kar je skoraj deset odstotkov več, kot jih je bilo na seznamu prebivalstva iz leta 2011. Obenem je potekalo tudi usklajevanje seznama stalnega bivališča z volilnim seznamom, ki je pokazalo, da je bilo na zadnjih predsedniških volitvah 700.000 volivcev manj, kot jih je bilo na predsedniških volitvah pred petimi leti.

Hrvaški demografi ocenjujejo, da podatki nikakor niso verodostojni, ter predlagajo, da bi morala tudi Hrvaška uvesti državni register prebivalstva, kot je to naredila Slovenija.