Avstralski premier Tony Abbott je dejal, da se bodo voditelji posvetili ustvarjanju delovnih mest, boju proti izogibanju plačevanja davkov in krepitvi svetovnega gospodarstva.

V članku pred vrhom je Abbott zapisal, da so krizna leta sicer za nami, a njihove posledice v obliki dolgov in brezposelnosti čutimo še danes. Spodbujati morajo porabo, da bi preprečili deflacijo, ki grozi večjim evropskim gospodarstvom, je zapisal.

Voditelji naj bi na dvodnevnem vrhu razširili načrte o dveodstotni gospodarski rasti v petih letih, ki so jih sprejeli na vrhu finančnih ministrov G20 februarja letos. Razprava bo tekla tudi o izogibanju plačila davkov velikih multinacionalk, avstralski finančni minister Joe Hockey pa obljublja "zelo agresiven pristop".

Oxfam: Dobičke je treba deliti
K odločnejšemu ukrepanju proti davčnim utajam multinacionalk, ki milijardne dobičke skrivajo v davčnih oazah, in za ustavitev nevarne tekme med državami, katera bo bolj znižala davke za podjetja in privabila čim več kapitala, je G20 pozvala tudi britanska človekoljubna organizacija Oxfam. Kot so opozorili, za boj proti revščini ni dovolj le rast, ampak tudi delitev dobičkov. "Večja pogača prinese le malo, če si svetovne elite zase jemljejo vse večje kose."

V Brisbanu bo tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se je nedavno znašel v središču davčne afere LuxLeaks.

Skupina G20, ki obstaja od leta 1999, združuje največja svetovna gospodarstva, ki skupaj predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine, srečanj G20 pa se praviloma udeležujejo tudi najvišji predstavniki Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Združenih narodov.

Ukrajina tema tudi v Brisbanu
Dvodnevnega vrha se bodo udeležili tudi voditelji ZDA, Rusije in Kitajske. Pozornost bo namenjena tudi napetostim med Rusijo in Ukrajino. Nekateri Avstralci so zaradi julijske nesreče malezijskega letala v Ukrajini, v katerem je umrlo tudi 38 Avstralcev, pozivali k preprečitvi udeležbe na vrhu za ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Zahodne države so namreč Rusijo obtožile vpletenosti v nesrečo, kar uradna Moskva zavrača. Abbott je dejanja Rusije v Ukrajini označil za del "obžalovanja vrednega vzorca", poroča BBC.

Gospodarska rast - da, podnebje - ne
Tema, o kateri voditelji ne bodo razpravljali, pa bodo kljub drugačnim zahtevam okoljevarstvenikov podnebne spremembe. Podnebne spremembe so seveda izjemno pomembne, tudi v okviru razprav o svetovnem gospodarstvu, je dejal avstralski finančni minister Hockey, a tokratni vrh je pač namenjen gospodarski rasti.

Ta teden so ZDA in Kitajska po besedah ameriškega predsednika Baracka Obame dosegle "zgodovinsko" zavezo o izpustih. ZDA nameravajo do leta 2025 zmanjšati izpuste za med 26 in 28 odstotki glede na leto 2005, Kitajska pa je napovedala, da bodo njeni izpusti vrhunec dosegli leta 2030.

Avstralska vlada je zaradi svoje podnebne politike tarča kritik. Abbott je namreč odpravil davek na izpuste CO2, znižal davek na dobičke premogovnikov in drastično zmanjšal naložbe v obnovljive vire energije.

V četrtek je več kot 200 avstralskih protestnikov zakopalo svoje glave v pesek, kar je simboliziralo Abbottov odnos do podnebnih sprememb.

Med temami tudi ebola
Predvidoma naj bi G20 razpravljal tudi o epidemiji ebole, ki je po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije terjala že več kot 5.000 življenj, tudi zato ker je bil svetovni odziv na izbruh preveč medel in počasen.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, naj bi ZDA na vrhu pritisnile na IMF, da najbolj prizadetim Sierri Leone, Gvineji in Liberiji odpiše za sto milijonov dolarjev dolgov. Svetovna banka naj bi medtem po pisanju britanskega Financial Timesa zahtevala vzpostavitev novega milijardnega sklada za prihodnje pandemije, da bo odziv nanje boljši, kot je bil tokrat.

Na ulicah policija in vojska
Za konec tedna je v Brisbanu napovednih več protestov. Mesto bo nadzorovalo okoli 6.000 policistov, ulice pa so zavzeli tudi vojaki. Imajo občutno večja pooblastila kot običajno in so opremljeni z vso mogočo protiizgredniško opremo, od vodnih topov do zvočnih bomb.

Dovoljenja za demonstracije pa je dobilo 27 različnih skupin. Protestiralo naj bi na tisoče ljudi.