Član zloglasne Camorre v primežu policije. Foto: EPA
Član zloglasne Camorre v primežu policije. Foto: EPA
Gospodarska kriza je Italijo močno prizadela. Foto: EPA

V včeraj objavljenem poročilu protikriminalne skupine SOS Impresa je zapisano, da so oderuška posojila kriminalnih združb postala "nacionalna nevarnost", organizirani kriminal pa zdaj predstavlja 140 milijard evrov letnega prometa, njegov dobiček pa znaša 100 milijard evrov.
"S 65 milijard evrov likvidnosti je mafija italijanska banka številka 1," je zapisano v izjavi SOS Imprese, ustanovljene pred 10 leti v Palermu v znak nasprotovanja izsiljevanju malih podjetij. Organizirane kriminalne združbe kot sicilijanska Cosa Nostra, neapeljska Camorra ali kalabrijska 'Ndrangheta imajo že dolgo italijansko gospodarstvo v primežu in dosegajo dobiček, enak sedmim odstotkom nacionalne proizvodnje.

Potuha profesionalcev
Oderuška posojila so postala vse bolj izbran in dobičkonosen vir dohodka, skupaj s prekupčevanjem mamil, tihotapljenjem orožja, prostitucijo, igrami na srečo in izsiljevanjem, piše v poročilu. "Klasična poulična oderuška posojila so v zatonu, vzpenja pa se organizirano oderuštvo, ki je dobro povezano s profesionalnimi krogi in deluje s potuho profesionalcev na visoki ravni," navaja poročilo.

Ob tem ocenjuje, da je bilo z oderuškimi upniki povezanih okoli 200.000 podjetij, posledično pa je bilo ob delo več 10.000 ljudi.

V obupu se zatečejo k mafiji
Gangsterje stare šole, ki so v barih in igralnicah izročali gotovino, so zamenjali na videz ugledni bankirji, odvetniki ali notarji. "Gre za izsiljevanje s čistim obrazom," dodaja poročilo. "Prek svojih poklicev poznajo mehanizme pravnega kreditnega trga in pogosto poznajo do popolnosti finančno stanje svojih žrtev."

Poročilo navaja, da so se številna majhna podjetja, ki med šepajočim gospodarskim stanjem le s težavo dobivajo posojila, zaradi pomanjkanja opcij zatekla k mafiji. Tipične žrtve oderuškega posojanja so lastniki trgovin srednjih let in mali poslovneži, ki so s težavo iskali novo službo in ki so bili pripravljeni poskusiti kar koli, da bi se izognili bankrotu.
Ceno gospodarske krize tako najdražje plačujejo zaposleni v prodaji oblačil, čevljev, hrane, cvetja ali pohištva.