Vojaško letalo F-16 med vajo. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Vojaško letalo F-16 med vajo. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Oporišča za letala so v Bodu na Norveškem, Kallaxu na Švedskem in Rovaniemiju na Finskem. Med vajami naj bi bilo v zraku največ 90 letal. Poleg letal tipa F-16, F-18, mirage 2000, eurofighter typhoon in JAS gripen na vajah sodelujejo še tankerji in letala AWACS, ki skrbijo za spremljanje, nadzor in poveljevanje.

Izvedba kompleksnih vojaških vaj
Vaje, ki bodo trajale 12 dni, vodi članica zavezništva Norveška, sogostiteljici pa sta nečlanici Nata Finska in Švedska. Na vajah sodelujejo še Velika Britanija, Francija, Nemčija, Nizozemska in ZDA ter nečlanica Švica. Kot je povedal vodja vojaških vaj norveški general Jan Ove Rygg, je njihov cilj v tesnem sodelovanju s partnericami v Natu izuriti enote za izvedbo kompleksnih letalskih operacij. Scenarij vaj temelji na v Združenih narodih odobreni Natovi operaciji nad Libijo leta 2011.

Vaje potekajo ob napetih odnosih z Rusijo. Ta je v zadnjih letih povečala število vojaških preletov na območju. Stockholm je na primer prejšnjih teden na lov za dvema ruskima bombnikoma v mednarodnem zračnem prostoru ob švedskem poslala dva lovca.

Vaje ruske vojske na Arktiki
Aprila letos je tudi Rusija na območju Arktike po ukazu predsednika Vladimirja Putina nedavno izvedla obsežne vojaške vaje. Na z naravnimi viri bogato območje so namestili raketne sisteme zemlja-zrak vrste pancir, tja pa so napotili tudi bojna letala mig-31. Rusija naj bi na otoku Nova Zemlja v Arktičnem oceanu namestila tudi novo radarsko postajo.

Ruska severna flota, ki je nameščena v Severomorsku blizu meje z Norveško, na območju vzhodno od otočja Spitsbergen načrtuje gradnjo več "objektov". Ruska vojska v zadnjih letih krepi navzočnost na skrajnem severu in zase zahteva velika območja arktičnega morskega dna, s čimer si želi zagotoviti dobičkonosne pravice do pridobivanja zemeljskega plina in nafte. Ruska vojska je pred letom dni tam izvedla tudi velike vojaške vaje.

Območje Arktike je zaradi tajanja ledu vedno bolj plovno, zase pa ga zahteva več držav. Severni pol, na primer, zahtevajo Kanada, Rusija in Danska.