Tuji vojaški atešeji si takole v Kijevu ogledujejo orožje ruske vojske, ki naj bi ga zaplenili Ukrajinci na svojih tleh. Foto: EPA
Tuji vojaški atešeji si takole v Kijevu ogledujejo orožje ruske vojske, ki naj bi ga zaplenili Ukrajinci na svojih tleh. Foto: EPA
Ukrajina - 29. avgusta 2014
Položaj front v jugovzhodni Ukrajini v petek opoldne po navedbah varnostnega in obrambnega sveta Ukrajine (za povečavo zemljevida kliknite nanj). Foto: Twitter
Konca krize ni videti. Foto: Reuters
Ruševine v Donecku. Foto: Reuters
Rasmussen je odločen: Vsaka država ima pravico, da sama odloča o svoji varnostni politiki in zavezništvih. Tako ovir za ukrajinski pristop k Natu ni. Foto: Reuters
Vse ostrejše besede ob krizi v Ukrajini

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je na kriznem sestanku veleposlanikov članic Nata in zunanjih ministrov EU-ja dejal, da je "kljub praznim zanikanjem" zdaj jasno, da je Rusija nezakonito prečkala ukrajinsko mejo. In potem ko je ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk napovedal, da bo parlament pozval, naj čim prej začne pristopna pogajanja za članstvo v Natu, je Rasmussen dejal, da bo zveza spoštovala kakršno koli odločitev, ki jo bo Ukrajina sprejela glede svoje varnosti. "Ukrajina bo članica zavezništva, če bo to želela in če bo izpolnila pogoje," je dejal.

Rusija sicer zanika, da bi v Ukrajino poslala svoje sile in orožje. Še več, predsednik Vladimir Putin za krizo krivi Kijev, obleganje Donecka in Luganska pa je primerjal z nacističnim obleganjem Leningrada med drugo svetovno vojno. "Nujno je, da ukrajinske oblasti začnejo obsežne pogovore z uporniki," je dejal.

Že v četrtek je ameriški predsednik Barack Obama dejal, da je popolnoma jasno, da se ruska vojska bojuje v Ukrajini, a je izključil možnost vojaškega posredovanja. Dal je jasno vedeti, da nekdanje sovjetske republike, članice Nata lahko računajo na ameriško vojaško obrambo, teh zagotovil pa ne morejo dati Ukrajini, ki ni članica zavezništva.

Na novinarski konferenci v Washingtonu je kljub temu dejal, da se bo o stopnjujoči se ukrajinski krizi 18. septembra v Beli hiši pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom.

Obama se je odločil za izjavo, potem ko je Nato v četrtek potrdil, da se na strani proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine bojuje več kot tisoč ruskih vojakov. Obama je Rusijo obtožil, da namerno krši suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, kar na "novih satelitskih posnetkih ruskih sil v Ukrajini lahko jasno vidi ves svet". Vdori ruske vojske v Ukrajini bodo prinesli samo še več posledic za Rusijo, je dejal in napovedal možnost novih sankcij.

Z Merklovo se strinjata
V telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel sta se strinjala, da je Rusija tista, ki spodbuja nasilje v Ukrajini ter uri, oborožuje in financira separatiste. Poudaril pa je, da ZDA ne bodo sprožile vojaške akcije za rešitev ukrajinskega vprašanja, saj si ne želijo vojaškega spopada z Rusijo. Merklova je napovedala posvetovanje EU-ja o novih sankcijah proti Rusiji.

O krizi je na zahtevo Litve na nujni seji v četrtek razpravljal tudi Varnostni svet ZN-a, kjer je ameriška veleposlanica Samantha Power Rusijo pozvala, naj preneha lagati o svoji vpletenosti v spopade in naj jih več ne podžiga. Ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin ji je odvrnil, da "nihče ne skriva, da so na vzhodu Ukrajine ruski prostovoljci". Kijev je obsodil, da vodi vojno proti lastnemu narodu, ZDA pa, da se vmešavajo v notranje zadeve suverenih držav.

Putinov poziv upornikom
Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin upornike v Ukrajini pozval, naj odprejo humanitarni koridor za ukrajinske vojake, obkoljene v kraju Novoazovsk, da bi se tako izognili nepotrebnim žrtvam in jim dali priložnost za umik z območja operacij. Ta strateško pomemben kraj ob Azovskem morju, 100 kilometrov južno od uporniške trdnjave Doneck, so po trditvah Kijeva zavzele ruske enote.

Ukrajinski vojaki so ostali ujeti po "pomembnem uspehu proti vojaški operaciji Kijeva", je nadaljeval Putin, ki je pozval ukrajinske oblasti, naj ustavijo spopade, dosežejo ustavitev ognja in se pogajajo s predstavniki Doneškega bazena. Proruske separatiste je tudi pozval, naj zagotovijo zdravniško pomoč ranjenim vojakom, in dodal, da je Rusija pripravljena zagotoviti humanitarno pomoč prebivalcem Doneškega bazena.

Samooklicani premier Donecka se je že odzval na Putinov poziv in dejal, da so pripravljeni odpreti koridor za ukrajinske enote, če jim izročijo svoje orožje in strelivo.
Ukrajina bi v Nato
Da bi državi kaj kmalu našli diplomatsko rešitev, ni prav verjetno. Še zlasti, ker se zaradi zaostrovanja spopadov Ukrajina intenzivno militarizira - če bi država postala članica Nata in s tem končala svojo uradno neblokovsko držo, bi to verjetno potencialno tudi povečalo njihove možnosti, da zaprosijo za ameriško vojaško pomoč.

"Naša država računa na pomoč ZDA, še posebej na posebni status glavne zaveznice ZDA zunaj Nata," je dejal podpredsednik sveta Mihail Koval po seji. "Ukrajina se obrača na Varnostni svet Združenih narodov, Nato, EU in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi za pomoč."
Hkrati pa Ukrajina jeseni znova uvaja obvezno služenje vojaškega roka, ki so ga odpravili lani. Odlok zadeva vse fizično sposobne moške med 18. in 25. letom starosti. Ukrajina je v preteklosti sicer že poskušala uvesti obvezni vojaški rok, a se je prebivalstvo na to odzvalo s protesti. Porošenko zdaj poziva svoje rojake, naj med pripravami na širšo vojno "ohranjajo hladno glavo", a obenem zavrača možnost, da bi na vzhodu Ukrajine, kjer se srdito spopadajo ukrajinske sile in proruski uporniki, razglasil vojno stanje.

Poljska prepovedala prelet Šojguju
Poljska je zaprla zračni prostor za letalo z ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem na krovu, ko se je vračal iz Slovaške. Po pristanku v Bratislavi se je zaplet razrešil in ruski obrambni minister je poletel proti Moskvi.
Minister Šojgu se je na Slovaškem udeležil prireditve ob 70. obletnici slovaške nacionalne vstaje proti nacistom med drugo svetovno vojno. "Po vzletu iz Banske Bystrice pa so poljske oblasti obvestile posadko letala Tu-154, da prelet letala ni odobren," je povedal član posadke.

Letalo je moralo nato obrniti in je pristalo v Bratislavi. Kot je nato pojasnil predstavnik poljske agencije za nadzor zračnega prostora Pawel Paluch, so letalu vstop v poljski zračni prostor zavrnili, ker je zamenjal status leta iz civilnega v vojaški.


"Po diplomatskem dogovoru bi to moral biti civilni let, kot je to bil, ko je šel v Bratislavo. Iz nam neznanih razlogov pa je ob vračanju spremenil status v vojaški let, zato se je moral vrniti v Bratislavo,"
je pojasnil Paluch. Rusi so status leta spremenili v civilnega in Šojgu je lahko preletel Poljsko.

Vse ostrejše besede ob krizi v Ukrajini