Na grške otoke še vedno pride več tisoč prebežnikov na dan, ki se nato odpravijo proti zahodni in severni Evropi. Foto: Reuters
Na grške otoke še vedno pride več tisoč prebežnikov na dan, ki se nato odpravijo proti zahodni in severni Evropi. Foto: Reuters
Nemčija
V schengenskem prostoru, kjer lahko Evropejci potujejo brez sistematičnega preverjanja potnih listin, je mogoče v izjemnih okoliščinah začasno ponovno uvesti nadzor na mejah. Foto: Reuters
Merklova predlaga tranzitne cone

Kot so v sporočilu Evropski komisiji dejali v Berlinu, Nemčija zaradi ogromnega dotoka ljudi iz tretjih držav, ki ne pojenja, podaljšuje nadzor na mejah, posebna pozornost bo še naprej na meji z Avstrijo. Prepričani so, da so razmere takšne, da brez nadzora, ki so ga uvedli 13. septembra, ne gre.

Po podatkih evropske mejne agencije Frontex je v Evropsko unijo septembra vstopilo 170.000 nezakonitih prebežnikov, v celotnem letu 2015 pa 710.000.

Merklova: Ni se treba bati
Nemčija je najštevilčnejša in gospodarsko najmočnejša država EU-ja, toda prihod od 800.000 do 1,5 milijona prebežnikov v enem letu je za državo vseeno velik izziv. Kanclerka Angela Merkel je zaradi odločitve, da odpre vrata beguncem in jih skuša čim prej vklučiti v nemško družbo, deležna vse glasnejših kritik, še posebej od politikov na Bavarskem.

Merklova je v ponedeljek zatrdila, da stroški nastanitve naraščajočega števila prebežnikov v Nemčiji ne bodo vodili v dvig davkov. "Srečni smo, da smo bili leta ekonomsko preudarni in da je naše gospodarstvo trenutno močno," je dejala, na kritike na račun njene politike odprtosti do prebežnikov, pa se je odzvala z besedami, da je zanjo to del temeljne človeškosti Nemčije. Izpostavila je tudi, da se spričo dejstva, da je večina prosilcev azila muslimanov, ni česa bati.

Bodo oživele tranzitne cone?
Koalicijski Krščanskodemokratska (CDU) in krščanskosocialna unija (CSU) sta na srečanju konec tedna predlagali ustanovitev prehodnih območij na meji. Tam bi prebežnike zadržali, dokler ne bi dobili odgovora na prošnjo za azil, in jih šele nato sprejeli v državo ali poslali tja, od koder so prišli. V tranzitnih conah bi v skladu z načrti zadržali prosilce azila iz držav, ki veljajo za varne, tiste, ki pri sebi nimajo osebnih dokumentov ali tiste z verjetno lažnimi dokumenti. V socialdemokratski stranki predlogu odločno nasprotujejo.

Norveška predvideva, da bo letos prišlo do 25.000 ljudi
Norveška premierka Erna Solberg pa je napovedala, da bo morala vlada po predvidevanjih v prihodnjih petih letih porabiti od 40 do 50 milijard kron (4,3 do 5,4 milijarde evrov), da bo lahko obvladovala vse več prosilcev za azil v državi. V letu 2015 naj bi na Norveško prišlo od 20.000 do 25.000 prebežnikov, prihodnje leto pa še 30.000, kar je sicer manj kot na Finsko in Švedsko. Norveška ima 5,2 milijona prebivalcev.

"Če bo od 40.000 do 50.000 prosilcev za azil pri nas dobilo dovoljenje za prebivanje, bodo stroški milijardni, še posebej, ker prihaja tudi veliko mladoletnikov," je dejala Solbergova in napovedala, da bo zaradi novih okoliščin kmalu v parlamentu predstavila dopolnilo proračuna. Namignila je tudi, da bi lahko država bolj, kot je to nameravala, odprla svoj 750 milijard evrov vreden naftni sklad in začela iz njega črpati sredstva za prebežnike.

Merklova predlaga tranzitne cone