Deportacije je Berlin uvedel lani, potem ko so oblasti presodile, da so nekateri predeli Afganistana dovolj varni za vrnitev. Vodja SPD-ja Martin Schulz je po sredinem napadu vlado pozval, naj začasno ustavi deportacije, zunanje ministrstvo pa, naj ponovno pregleda varnostne razmere v Afganistanu.

Merklova je danes napovedala, da bo novo oceno varnostnega položaja izvedlo nemško zunanje ministrstvo, in sicer do julija, do takrat pa bodo v domovino zavrnjene afganistanske prosilce za azil vrnili le izjemoma. Še naprej pa bodo izvajali deportacije tistih, ki bodo zagrešili kazniva dejanja ali bi lahko ogrožali javno varnost, in sicer bodo med njimi tisti, za katere varnostne službe ocenjujejo, da bi lahko pripravljali teroristični napad, do takih, ki se načrtno izogibajo ugotavljanju identitete.

Kabul odgovornost pripisal Hakaniju in Pakistanu
Odgovornosti za sredin napad v Kabulu, v katerem je umrlo 90 ljudi, več kot 460 pa je ranjenih, ni prevzel nihče, afganistanska obveščevalna služba pa krivdo pripisuje s talibani povezani teroristični mreži Hakani in Pakistanu.

"Načrt za napad je izdelala mreža Hakani v neposredni koordinaciji s pakistansko obveščevalno agencijo ISI," je pozno v sredo sporočil afganistanski nacionalni direktorat za varnost. Hakani je gverilska uporniška skupina, ki sodeluje s talibani. Afganistan že dolgo obtožuje Pakistan, da ščiti in podpira talibane in pripadnike mreže. Talibani so sicer zanikali vpletenost v napad, ki so ga obsodili, prav tako je napad obsodil Pakistan.

Eden najhujših napadov v Kabulu od strmoglavljenja talibanskega režima 2001 se je zgodil v bližini nemškega veleposlaništva med jutranjo konico. Po besedah tiskovnega predstavnika kabulske policije Basirja Mudžahida je smetarski tovornjak, napolnjen z eksplozivom, skušal vstopiti pri nadzorni točki blizu nemškega veleposlaništva, a mu prehoda niso dovolili. Zato se je obrnil in kmalu zatem eksplodiral sredi ulice. Nastal je globok krater, poškodovanih je bilo več poslopij več veleposlaništev v četrti.

"Takšni napadi ne spreminjajo naših prizadevanj za podporo afganistanski vladi in stabilizacijo države," je dejal nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, ki je sporočil, da je bil v napadu ubit en varnostnik in ranjen en član osebja veleposlaništva.

Večina žrtev so civilisti, med poškodovanimi pa so tudi policisti in varnostniki. Med smrtnimi žrtvami je tudi najmanj 11 afganistanskih varnostnikov, ki so delali za ameriško veleposlaništvo, med ranjenimi pa 11 Američanov, ki delajo v Kabulu kot pogodbeni delavci, so sporočili ameriški predstavniki.

Iz virov pri uradu afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija se je medtem izvedelo, da je danes podpisal odlok o usmrtitvi 11 obsojenih teroristov, med katerimi so tudi talibani in pripadniki mreže Hakani.

V 12.000-članski misiji Nata za usposabljanje afganistanskih varnostnih sil Odločna podpora sicer sodeluje okoli 8.400 ameriških vojakov, ki pa ne sodelujejo v bojih v Afganistanu. Pred šestimi leti je bilo v državi nameščenih več kot 100.000 ameriških vojakov.