To so v nedeljo zvečer sporočili iz urada nemške kanclerke Angele Merkel, parlament pa je danes to odločitev s prepričljivo večino podprl.

"Stanje v Iraku je skrajno kritično," je odločitev nemške vlade pojasnila obrambna ministrica Ursula von der Leyen. Dejala je, da bo Nemčija iraškim Kurdom dobavila 500 protitankovskih raket, 8.000 jurišnih pušk in 40 strojnic, s čimer bi oborožili okoli 4.000 kurdskih borcev. Poslali naj bi tudi vojaško opremo, kot so neprebojni jopiči, čelade, detektorji min in oprema za nočno gledanje. Nemčija pa naj bi poleg tega na območje poslala še za okoli 50 milijonov evrov humanitarne pomoči.

Po ocenah nemške tiskovne agencije dpa se je Nemčija z odločitvijo o dobavi orožja iraškim Kurdom odmaknila od dolgoletnega vztrajanja pri tem, da ne bo sodelovala pri vojaškem posredovanju v svetu. Nemčija se je prvič po drugi svetovni vojni v vojaški spopad sicer vpletla v okviru Natovega napada na Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999.

Levica in večina poslancev Zelenih proti
Nemški parlament je oboroževanje Kurdov v Iraku podprl. Že pred glasovanjem je konservativna unija CDU/CSU Angele Merkel enotno podprla dobavo orožja, medtem ko so se v vrstah koalicijskega SPD-ja nekateri poslanci izrekli proti. Opozicijska Levica je glasovala proti, prav tako večina poslancev Zelenih.

Podpora parlamenta vladi sicer ni potrebna, a je tokrat predlagala glasovanje, da bi pokazala, da obstaja široka podpora oboroževanju Kurdov.

Pred glasovanjem je kanclerka Merkel v nagovoru poslancem odločitev o dobavi orožja upravičevala s potrebo po preprečitvi razpada Iraka. Po njenih besedah država zdaj potrebuje proces sprave, orožje pa je potrebno za zaustavitev IS-ja, ki je po kanclerkinih besedah v zadnjih tednih izvedla nepredstavljiva grozodejstva. "Vse, kar ni v skladu z njihovim svetovnim nazorom, okrutno odstranijo s svoje poti," je opozorila.

V nemškem interesu
Zatrdila je, da je dobava orožja v interesu Nemčije. Zaradi pohoda IS-ja so ogroženi varnostni interesi Nemčije, je poudarila in dodala, da je vlada odločitev sprejela po temeljitem premisleku in da se zaveda tudi tveganj, poroča dpa.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je sicer za današnjo izdajo časopisa Hannoversche Allgemeine Zeitung opozoril, da bi oboroževanje iraških Kurdov lahko imelo za posledico ustanovitev neodvisne države iraških Kurdov in s tem nove delitve Iraka. Zato je treba dobaviti le toliko orožja, da ga Kurdi ne bodo mogli skladiščiti za poznejši boj za neodvisnost, je še dejal po poročanju agencije dpa.

Kurdom podpora več držav
Do zdaj je že več držav potrdilo, da bodo kurdskim silam v Iraku, ki se bojujejo proti Islamski državi, dostavilo orožje in opremo. To so ZDA, Albanija, Danska, Francija, Hrvaška, Italija, Kanada in Velika Britanija.

Velika Britanija ostreje proti britanskim džihadistom
Medtem je tudi Velika Britanija sprejela ukrepe proti Islamski državi. Britanski premier David Cameron je v parlamentu predstavil načrt vlade, po katerem bo lahko policija na meji zasegla potne liste osumljencev, vlada pa bo razmislila tudi o možnosti, da bi britanskim državljanom, osumljenim sodelovanja z džihadisti, začasno prepovedala vrnitev v državo.

Vlada se namreč boji, da bi se lahko britanski državljani, ki sodelujejo v bojih v Siriji in Iraku, vrnili v domovino in izvajali teroristične napade, poroča BBC. Po neuradnih podatkih naj bi se v Siriji in Iraku na strani Islamske države bojevalo najmanj 500 Britancev, v Veliki Britaniji pa so v povezavi z dejavnostmi v Siriji do zdaj prijeli 69 ljudi, kažejo podatki policije.

Nad osumljenci v državi bodo tako okrepili nadzor, letalske družbe pa bodo morale predati podatke o potnikih, ki bodo potovali na konfliktna območja ali z njih.

"Potrebujemo oster, inteligenten, potrpežljiv in širok pristop, s katerim bomo lahko zatrli teroristično grožnjo v kali," je poslancem v Londonu dejal Cameron, ki se mu zdi ogabno, da britanski državljani izrekajo zvestobo skupinam, kot je Islamska država.

Ukrepi za ceno kršenja človekovih pravic?
Kot navaja BBC, pa se v vladni koaliciji pojavljajo nesoglasja glede ukrepov ob kršenju človekovih pravic. Nekdanji vodja koalicijskih liberalnih demokratov Menzies Campbell je tako opozoril, da bi začasna prepoved vrnitve britanskih državljanov lahko bila v nasprotju z mednarodnim pravom.

Britansko notranje ministrstvo ima sicer že zdaj pravico Britancem odvzeti potni list, če je to v interesu javnosti. Velika Britanija je v petek povišala stopnjo teroristične grožnje na "resno", in sicer zaradi poglabljajočega se konflikta v Siriji in Iraku, kjer je IS zasedel pomembne dele ozemlja. Takojšnje nevarnosti napada ni, je pa "zelo verjeten", so pojasnili v vladi.