Nemški zunanji minister Guido Westervelle je poudaril, da je ta poteza "nujna in primerna posledica razprave o zaščiti zasebnosti".

Izkušnja množičnega nadzora iz obdobja nacizma in komunizma je Nemce naredila še posebej občutljive za kršitve pravice do zasebnosti. Država ima tudi zelo strogo zakonodajo, ki varuje zasebnost posameznikov. Gre sicer za simbolično potezo in praktičnih posledic naj to dejanje ne bi prineslo.

Leta 1968 na vrhuncu hladne vojne so nemške oblasti sklenile dogovore z zahodnimi državami, ki so imele svoje sile v Zahodni Nemčiji - ZDA, Veliko Britanijo in Francijo. Z dogovorom so te države dobile pravico zahtevati nadzorne operacije za varovanje svojih sil.

Dogovora z Američani in Britanci so zdaj prekinili, medtem ko o tistem s Francijo pristojne službe še niso odločile.

Po besedah neimenovanega nemškega uradnika dogovorov niso uporabili že vse od konca hladne vojne, zato odločitev ne bo vplivala na trenutno obveščevalno sodelovanje. Tudi tiskovni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je zatrdil, da dogovor ni bil v uporabi od leta 1990.

Nemški poznavalci menijo, da gre za potezo, s katero lahko nemška vlada navznoter daje vtis, da v zvezi z afero vendarle sprejema določene ukrepe, medtem ko Američanom hkrati sporoča, da jim ne želi škodovati.